'Financiranje znanosti je prežeto s sistemsko korupcijo'

Prof. dr. Matevž Dular na fakulteti za strojništvo, v laboratoriju za vodne in turbinske stroje, raziskuje dinamiko tekočin, konkretneje kavitacijo – fizikalni pojav, ki opisuje nastajanje in kolaps mehurčkov v tekočini. Prav zdaj pospešeno razvijajo napravo, s katero bi izboljšali delovanje čistilnih naprav. "Ideja je, da v bistvu narediš energetsko zaključen krog. Da se odpadno blato, ki se mora zdaj posedati precej časa, potem pa niti ne vedo, kaj z njim narediti, bistveno hitreje posede. Lažje je potem izčrpati vodo, ki se izloči. Blato lahko hitreje posušiš. Iz odpadnega blata narediš več bioplina. S tem bioplinom pa lahko potem poganjaš ogrevanje celotnega sklopa."

Dr. Dular je leta 2017 za utrditev samostojne raziskovalne kariere – kot eden redkih Slovencev – pridobil slaba dva milijona evrov sredstev prestižnega Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Letos je bil uspešen še na ERC-jevem razpisu za potrditev koncepta raziskav. A pred tem je kar 15 let verižil zaposlitve za določen čas; od projekta do projekta, ki jih je prijavljal Javni agenciji za raziskovalno dejavnost. Dr. Dular precej dobro ve, kje so ključne težave, ko gre za financiranje znanosti v Sloveniji. To potrjuje tudi s konkretnim primerom: "Zelo dober raziskovalec konča s podoktorskim projektom junija. Agencija za raziskovalno dejavnost zamakne financiranje do oktobra, ko bo dobil nov projekt. Tudi če ve, da ga bo dobil, bo to šele oktobra. Teh par mesecev mora človek jesti. Kaj bo naredil? Šel bo v tujino, šel bo drugam."

Slovenija je lani iz proračuna za znanost namenila pol odstotka bruto domačega proizvoda, kar je dobrih 260 milijonov evrov. Letos bo ta znesek – zaradi sprejetja novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti – za skoraj 60 milijonov evrov višji. Cilj zakona je, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže en odstotek BDP, in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno. Kaj to pomeni za slovensko znanost, pojasnjuje dr. Oto Luthar, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti: "Zna se zgoditi, da se bomo čez pet let znašli v nekoliko boljši situaciji, nikakor pa ne v primerljivi s kolegi v zahodni Evropi. Vsaka vlada, ki ne vidi v znanosti prioritete, takšna vlada oz. politika je zgrešena."

Toda ni pomembno samo to, koliko je denarja, pač pa tudi, kako se denar deli. Tukaj ima ključno vlogo Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Dr. Sašo Dolenc, filozof, fizik, predavatelj, pisatelj, novinar in urednik spletnega časopisa za popularizacijo znanosti Kvarkadabra, je do delovanja te agencije in financiranja znanosti zelo kritičen: "Mislim, da je financiranje znanosti v Sloveniji prežeto s sistemsko korupcijo. Mislim, da se ključne stvari zgodijo pri pripravi razpisov oz. pri pripravi pravilnikov, v katerih so osnutki razpisov. Takrat se večino pomembnih odločitev sprejme na zelo netransparenten način in nekateri si zagotovijo, da jim potem na razpisu denar kar avtomatsko pride na račun."

Ob tem je še kako pomembno tudi, kdo vodi ARRS, ki odloča o razdeljevanju denarja med znanstvene ustanove in znanstvenike. Pod vlado Janeza Janše je tako agencija delno postala politični plen, direktorovanje so prevzemali kadri blizu vladni ekipi. Kot zadnji je vodenje ARRS po naglih zamenjavah upravnega odbora in kljub nasprotovanju znanstvenikov prevzel dr. Mitja Lainščak. Da je morala vlada najprej zamenjati 4 člane upravnega odbora, ki je sicer predlagal drugo kandidatko, da so potem lahko imenovali njega, se mu ne zdi nič nenavadnega. "Država je ustanovitelj marsikatere ustanove v Sloveniji in podobno kot v gospodarstvu je smiselno, da ima tisti, ki je ustanovitelj oz. ki odloča, večino," pojasnjuje Lainščak. V prispevku 24UR Fokus Lainščak odgovarja tudi na očitke, da je kader tedanjega vplivnega državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitje Slavinca.

V izdihljajih mandata je sicer prejšnja vlada skušala denar razdeliti tudi med novoustanovljene raziskovalne inštitute in ustanove, lojalne desnim političnim strankam. Nova vlada namerava ta sredstva zdaj zmanjšati. ARRS pa se je že kakšno leto pred tem začela soočati z vse glasnejšimi očitki o netransparentnosti. To že dlje časa opozarja znanstvena svetnica dr. Urša Opara Krašovec s fakultete za elektrotehniko. Skrbi zlasti dejstvo, da agencija zaradi nenadne odločitve, da je treba prenoviti informacijski sistem, ne objavlja več podatkov, koliko državnega denarja in za kaj je prejela katera znanstvena institucija. "Ta sledljivost toka denarja, ta je res tista, ki vzbuja sum, dvom, kako zdaj to sploh poteka. Torej denarni tok, za katere vede, za katere aktivnosti, katere institucije, kdaj so dobile, koliko so porabile ... Tega ni," opozarja dr. Opara Krašovec.