Facebook in 10yearchallenge – nedolžna igra, s pomočjo katere zbirajo podatke?

Prepoznavanje obrazov na digitalnih platformah in aplikacijah je že nekaj časa vprašanje pravic posameznikov in želja korporacij. V Evropski uniji že od leta 2012 Facebooku ne dovolijo, da bi lahko aktiviral uporabo programov prepoznavanja obrazov, a to velja le delno. Na nedavni poti v ZDA je že na začetku postalo jasno, da je Facebook ta programski dodatek zgolj deaktiviral uporabnikom, ki živijo v EU in še vedno zbira vse potrebne podatke.

Po prihodu v ZDA in objavi slike iz Washingtona, na kateri so bili številni ljudje, je Facebook takoj ponudil, na podlagi prepoznavanja obraza, če označi osebe na sliki in ponudi osebo, ki se programu zdi, da je na sliki. Vse ponujene osebe so bile iz Slovenije in so se nahajale v Sloveniji. Čeprav naj bi Facebook zbrisal podatke o zbranih parametrih glede slik obrazov, je v praksi to vezano na teritorij. Tudi velika večina serverjev, na katerih hranijo podatke, so zunaj dometa evropskih institucij.

Zakaj bi torej 10yearchallenge Facebooku koristil?

Algoritmi so programska navodila za reševanje enega ali več problemov. Če imate problem A, ga z navodili v algoritmu B lahko rešite. V večini se uporabljajo za razvrščanje podatkov, da so nam bolj pregledni in tudi, da programi te podatke lahko uspešno uporabijo. In tukaj se združita 10yearchallenge in Facebookovi algoritmi. Podjetje že nekaj časa želi razviti dobre in uspešne programe za prepoznavanje obrazov, a težko naredi algoritme in programe, ki bi zajeli vse faktorje, ki se pojavljajo, kadar je v igri človek. Namreč, na internetu nas večina rahlo ukrivlja resnico.

Če so Facebookovi načini prepoznavanja obrazov relativno dobri, so časovno težko uspešni, saj ne morejo predvidevati, kaj se bo lahko zgodilo čez 5–10 let z obrazom osebe – za to potrebujejo dobre in natančne podatke, ali potrditi sliko narejeno pred 10 leti, da lahko začnejo "predvidevati" spremembe. Da bi lahko naredili dovolj natančne podatke za računalniški program, ki bi bil sposoben učenja in samoučenja, je pravilo: več preverjenih podatkov, boljši končni produkt ali rešitev. Seveda, večina bo trdila, da Facebook te podatke že ima, kot so že očitali, ampak Facebook in Instagram ne moreta biti prepričana, da so slike res bile narejene v času, ko so bile objavljene. Lahko ste skenirali fotografijo, ki ste jo naredili pred leti, lahko imate masko ali sliko živali.

Da bi torej  lahko uspešno odstranili vse nepotrebne informacije (maske, živali) uporabijo programe za prepoznavanje obraza. Zdaj imajo na razpolago številne slike obrazov, a ker imajo opravka z ljudmi, ki se bodo na spletu radi izmišljevali podatke, ne morejo biti prepričani v časovno umeščenost slik (predvsem starejših ne). In tu se pojavi 10-letni izziv.

Imajo vse, kar potrebujejo za dobre algoritme

Torej, zdaj gredo uporabniki Facebooku na roko, saj sami potrdijo avtentičnost slike in njeno življensko dobo 2019–2009. Večina je slike opremila s ključnikom (hashtag) #10yearchallenge in algoritmom to zelo olajša iskanje slik znotraj sistema. Facebook ima zdaj vsaj dve sliki uporabnika, ki potrjujeta njihovo časovno identiteto – s pomočjo programov za prepoznavanje obrazov pa precej enostavno odpravijo tiste, ki so se iz izziva norčevali. Facebook ima zaradi priljubljenosti izziva dovolj verodostojnih podatkov (ki smo jih sami potrdili), da lahko pripravi program/programe, ki bodo prepoznavanje obrazov postavili tudi v časovni obliki in bi v kratkem času lahko vedeli, če ste bili na sliki, četudi je bila (recimo) posneta pred 20 leti.

Samo teorija, ki nakazuje težave podajanja osebnih informacij

Vse opisano pomeni samo hipotetičen scenarij, kako je podajanje osebnih informacij, tudi če so te časovno omejene, lahko problematično – in naš obraz je v digitalnem svetu osebna informacija. Facebook bi lahko brez večjih težav naredil zgoraj opisan scenarij in bi naredil daleč najbolj sofisticirane algoritme za prepoznavanje obrazov, takšnega, kot ga niti varnostne službe v državi nimajo. Podjetje je sicer zatrdilo, da je bil ta izziv narejen s strani uporabnikov in da oni s tem nimajo nič – a jim lahko zaupamo?

V svojih telefonih imamo vse možne podatke, ki jih pridno izkoriščajo številna podjetja, tudi Facebook. Povprašajte oglaševalce in marketing strokovnjake, ki vam bodo potrdili, da imajo tudi oni (prilagojen) dostop do številnih podatkov: kdaj uporabniki spijo, kje se nahajajo, koliko so stari, kaj imajo radi itd. Vse to brez imen in priimkov, a še vedno Facebook te podatke zelo dobro uporablja za svojo in včasih tudi tujo korist.

Marca 2018 je prišlo do afere Cambridge Analytica, ko je podjetje Cambridge Analytica s pomočjo podatkov od približno 50 milijonov večinoma ameriških uporabnikov Facebooka ugotavljalo njihove politične preference. Junija leta 2018 naj bi Facebook zasebne podatke uporabnikov posredoval okrog 60 podjetjem, med drugim Amazonu, Applu, Blackberryju, HTC, Microsoftu in Samsungu, čeprav je zagotovil, da tega več ne bo počel.

Afere glede številnih podaktov, ki jih zbira Facebook, so pogoste, zato moramo na internetu in družbenih omrežjih vedno imeti zavedanje, da so naši osebni podatki tako varni, kolikor smo jih pripravljeni deliti. In izziv, ki ima najverjetneje popolnoma nedolžen izvor se lahko uporabi na način, ki omogoča izdelavo najbolj sofisticiranega programa za sledenje ljudi na podlagi kamer.

Že nekaj časa se ve, da na stotine programov in ponudnikov  "prisluškuje" preko mikrofona na telefonu, da ponudijo "boljšo uporabniško izkušnjo". Facebook to zanika in trdi, da so njihovi sofisticirani algoritmi in podatki, ki jih vnesejo uporabniki sami, dovolj. Večina aplikacij "posluša" kaj mi počnemo – "Hey Siri", "Hey Google" so recimo sprožilci, ki aktivirajo določen program in to pridno izkoriščajo. Programska oprema, ki to počne, je že stara in enostavna za uporabo, pravzaprav pa ne vemo, kdo to uporablja ali ne uporablja – kot tudi ne, kako to uporabljajo – le ko pride na sodišča in poravnav.

 A brez skrbi, ko se nas je večina prijavila na Facebook, smo številne pravice postavili na stran, saj smo se s podajo in uporabo podatkov strinjali. Bolj kot so telefoni postajali naša peta okončina, več podatkov imajo na voljo: našo lokacijo, čas aktivnosti, slike, kaj nam je všeč in kdo nam je všeč. Z aktivnimi algoritmi, ki bodo na podlagi aktivnosti drugih  ljudi določali vaše preference, tudi če vas več let ne bo na socialnih omrežjih in bo sliko, na kateri boste, objavil vaš prijatelj, pa bodo dobili še več moči. Zato je vedno treba premisliti, kam dajemo osebne podatke.