Znanost in tehnologija

Evropski observatoriji v objektive ujeli prve posnetke teleskopa James Webb v vesolju

Washington, 27. 12. 2021 15.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
30

Evropska vesoljska agencija je objavila prve posnetke teleskopa James Webb, ki je po več preloženih datumih za izstrelitev v soboto le začel svoje popotovanje. Teleskop so na zvezdnatem nebu posneli v Španiji, Nemčiji in v Romuniji. Da bo Webb razgrnil sončne ščite in glavno ogledalo, umeril svoje instrumente, se ohladil in dosegel svoj oddaljeni cilj, bodo morali znanstveniki sicer počakati še približno šest mesecev.

"Pogled na Webb s tal!" je ob objavi prvega posnetka najmočnejšega vesoljskega teleskopa zapisala Evropska vesoljska agencija. Prvi videoposnetek je posnel teleskop španskega Observatorija Calar Alto, ki je Webb opazoval z juga Španije. Posnetek so zabeležili dobrih šest ur po izstrelitvi.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Teleskop so opazovali tudi na Astronomskem institutu Romunski akademiji v Bukarešti. Posnetek, ki so ga delili, prikazuje teleskop James Webb in drugo stopnjo rakete Ariane 5. Tudi ta posnetek je nastal okoli šest ur po izstrelitvi, ko je bil teleskop od Zemlje oddaljen okoli 95.000 kilometrov. V svoj objektiv pa so teleskop in raketo ujeli tudi v Nemčiji.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Na svoji vesoljski odiseji bo James Webb zbiral številne namige, ki bodo znanstvenikom pomagali pri boljšem razumevanju vesolja in Zemlji podobnih planetov zunaj našega osončja, pri čemer bo preučeval tudi pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. S pomočjo naprednih instrumentov bo teleskop na svoji zgodovinski misiji preučeval nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku pred 13,8 milijarde let, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo novega teleskopa odkrili čim več informacij o rojstvu in razvoju prvih galaksij in zvezd.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Pri izstrelitvi teleskopa v orbito je veliko večino potrebne energije zagotovila raketa Ariane 5. Po sprostitvi observatorija je načrtovanih več manjših popravkov poti, s katerimi bo teleskop približno en mesec po izstrelitvi dosegel svojo orbito. Največja in najpomembnejša korekcija je bila medtem že uspešno izvedena. Prej kot se popravek izvede, manj goriva porabi, s tem pa ga ostane več za druge Webbove operacije, ki jih bo moral teleskop opraviti na misiji.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (30)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kure bedne
28. 12. 2021 20.18
+4
Mimogrede so opazili tudi Muskovo Teslo, kako šofer menja predrto zračnico. Skrivnost so izdali pri NASI ob 01.45 po zahodo pacifiškem času.😂😂😂😂
borec91
27. 12. 2021 18.50
-14
to so novi koronavirus sevi ,ki letijo proti nam najbols kr v vrsto po 4 pozivitveni cepkoti
Ramzess
27. 12. 2021 18.42
+8
A ni naslov malo čuden.
luckysss
27. 12. 2021 18.53
+6
Tone 12345
27. 12. 2021 18.25
-11
A ha ha ha ha ha!
brusilec
27. 12. 2021 18.31
+4
najbrž se niste imeli termodinamikev 6. razredu ? kolk mialis da je hitrost ohlajanja v vakuumu ? pa ni -100 ampak priblizno -272 stopinj
User723439
28. 12. 2021 10.55
+1
Eh, tudi, če so jo imeli, ne ve zdaj nič in tudi takrat je verjetno plonkal. Zdaj pa je praktičen dokaz, da je Dunning-Krugerjev efekt resničen.
Tone 12345
27. 12. 2021 18.24
-22
A ha ha ha šest mesecev se bo ohlajal pri minus sto stopinj a ha ha ha
User723439
28. 12. 2021 10.53
+4
Ja, ker je edini način, da ga ohladiš v praktičnem vakuumu z radiacijo. Radiacija pa ni najbolj učinkovit način ohlajanja. Si v življenju že kdaj videl termovko? Naj ti povem, da to ni čudežna posoda, ki ve, kdaj mora pijačo držati toplo, ampak je steklena posoda z dvojno steno, ki ima vmes (skoraj) vakuum, toplota pa se prenaša najbolj skozi pokrovček in tiste dele, ki so v stiku z zunanjo steno. No, teleskop pa moda še prej razviti solarno zaščito, da ga ne bo sevanje sonca grelo, šele potem se lahko začne ohlajati.
Zvezda3000
27. 12. 2021 18.10
-1
a lahko kakšno bolj jasno sliko najdete
_Heisenberg_
27. 12. 2021 17.55
-6
Asteroid leti direktno proti nam.Sem tudi sam preveril podatke z mojim P1000.Res se nekaj premika proti nam.Opazujem ze 6 mescev
kryptix
27. 12. 2021 18.03
-4
In kam ti kažejo izračuni kateri kontinent bo zredirau?
medus
27. 12. 2021 18.20
-11
SEJBOBOL
27. 12. 2021 18.26
+5
Ti kar glej še naprej sej veš sam da smo kot kapljica v celem morju
brusilec
27. 12. 2021 18.32
+2
si preveril podatke ? :) pa ze 6 mesecev ha? 6 mesecev nazaj smo bili milijone kilometrov stran
Ramzess
27. 12. 2021 18.43
-4
Medus, asteroid je koda za vesoljsko ladjo, matično ladjo. Če bi za kaj drugega bi rekli, da gre za komet.
Tomy Bananas
27. 12. 2021 18.49
silly
27. 12. 2021 18.50
A to si se v tretjem delu lotr naučil? Ali v bibliji ?
_Heisenberg_
27. 12. 2021 18.56
Nimam nobenih izracunou.Samo povem,da spremljam objekt in se ne veca ampak postaja svetlejsi.Po podatkih NASE in drugih astronomou,to pomeni,da se bliza soncu.Upam,da se motim.
TEDOxy50pMEDO
27. 12. 2021 19.03
-2
Ja, sigurno. Tako kot to, da je naš planet ploščat.
_Heisenberg_
27. 12. 2021 20.56
Ce beres karkoli povezano z vesoljem...ves tudi,da ravnozemljasi ne verjamejo v vesolje.Kao naj bi bipa voda nad kupolo...tako,da nevem kaj bluzis
Houdor
27. 12. 2021 17.37
-7
tulk drg pa sm črnu belu
Neopredeljeni
27. 12. 2021 17.56
-4
VirtualX
27. 12. 2021 18.02
-3
kryptix
27. 12. 2021 18.06
+2
peglezn
27. 12. 2021 18.07
-2
kdo pa? saj pa ti pod vsako sliko piše teleskop in observatorij...
ivcekivcek
27. 12. 2021 18.14
-3
brusilec
27. 12. 2021 18.34
+0
User723439
28. 12. 2021 10.38
+2
Črno beli senzorji so enako natančni (imajo isto število pikslov), razlika je le ta, da da ima pri barvnem senzorju vsak piksel dodeljeno barvo. Gre za klastre po 4 piksle, RGGB. Potem glede na barve na pikslih zraven programska oprema ekstrapolira vsako barvo po vseh sosednjih pikslih. Zato je pri barvnih kamerah edino problem natančnost barv po vseh pikslih, ki jo z mono kamero rešujejo z barvnimi filtri (RGB, vsako sliko narediš 3x, vsako skozi en filter) in potem zlagaš slike eno na drugo, da dobiš kompozit pravih barv.
User723439
28. 12. 2021 20.06
+2
Črno veli senzorji imajo prednost oz. so nujni pri fotografiji ozkega pasu valovnih dolžin, recimo Ha ali NIR, IR, UV itd. Tam pač pri barvni kameri izgubiš signal na pikslih, ki sprejemajo barvo, ki ni v tem območju, v katerem zajemaš, ker pred kamero montiraš ozkopasovni filter. Jaz sicer z barvno kamero uspešno zajemam NIR (ker ima vsak RGB filter transmitanco v NIR spektru), ampak pri kaki Ha bi dobil resucijo 1/4 ali 1/3 pikslov, ki so na voljo.