Leta 2021 so ekstremni vremenski in podnebni dogodki v Evropi povzročili več sto smrtnih žrtev, neposredno prizadeli več kot 500.000 ljudi in povzročili gospodarsko škodo v višini več kot 50 milijard evrov. Približno 84 odstotkov analiziranih dogodkov so predstavljale poplave ali neurja.
Alpski ledeniki so med letoma 1997 in 2021 izgubili kar 30 metrov debeline ledu, grenlandski ledeni pokrov pa se hitro tali in prispeva k vse hitrejšemu dvigovanju morske gladine. Lani so tako na primer prvič v zgodovini zabeležili dež na najvišji točki Grenlandije.
'Evropa predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta'
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) v poročilu opozarja, da se bodo temperature v Evropi – ne glede na prihodnje stopnje globalnega segrevanja – verjetno še naprej zviševale hitreje kot na drugih celinah. "Evropa predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta in nas opominja, da tudi dobro pripravljene družbe niso varne pred posledicami ekstremnih vremenskih dogodkov," je danes opozoril vodja WMO Petteri Taalas.
Naša celina se hitreje od ostalih delov sveta segreva zaradi več dejavnikov. Med njimi je tudi njena velika površina, saj se zemlja segreje hitreje od morja. Prav tako se hitreje kot kateri koli drug del sveta segreva najvišji del severne poloble, kjer leži precejšen delež celine.
Poročilo z naslovom Stanje podnebja v Evropi je v sodelovanju z WMO pripravil tudi Kopernikov center za klimatske spremembe, ki deluje pod okriljem EU. Organizacija deli svet na šest regij, pri čemer evropska regija zajema 50 držav in polovico prav tako hitro segrevajoče se Arktike.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.