Znanost in tehnologija

Erika Repovž: Kar je POP TV leta 1999 dobil, je optimalno razvil in še razvija

Ljubljana, 11. 02. 2019 06.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Nina Šašek
Komentarji
0

Ste že slišali za Res Slovenico? Večina od vas najverjetneje ne. Le kako bi, ko pa ta stran ne obstaja že 20 let. Res Slovenica je predhodnica 24ur.com – pionirski projekt, pod katerega je podpisana Erika Repovž, prva urednica 24ur.com. Z njo smo se pogovarjali, kako je zanesenjaška ideja pripeljala do najbolj brane spletne strani.

10. februarja 1999 je zdaj že pokojni novinar in moj dolgoletni sodelavec Borut Meško v osrednji informativni oddaji 24UR pripravil prispevek o novi spletni strani POP TV 24ur.com. Kot je dejal v napovedi, je 24UR dobila svojo mlajšo sestro. A ta ni nastala čez noč. Večina ne ve, da se je 24ur.com prej imenoval Res Slovenica in da je delo tedaj izredno mlade, kreativne in zagnane ekipe, ki jo je vse od začetka vodila urednica Erika Repovž s podporo direktorja podjetja Repro MS Tomaža Adamiča.

"To so bili zlati časi, ki jih imam v zelo lepem spominu. Vesela sem, da sem imela to priložnost," o svojih uredniških začetkih pravi Repovževa.
"To so bili zlati časi, ki jih imam v zelo lepem spominu. Vesela sem, da sem imela to priložnost," o svojih uredniških začetkih pravi Repovževa. FOTO: osebni arhiv

"Bili smo mlada, kreativna, zagnana ekipa. Poistovetili smo se s produktom, in to je največja motivacija. Pustili so nas, da delamo, kot se nam je zdelo prav, saj so videli, da zadeva uspeva. In kako ne bi uspevala, če smo vsi delali tako, kot da bi vedeli, da se bo iz tega rodila velika zgodba. In se tudi je," pripoveduje Repovževa, ki je od leta 2016 svetovalka za odnose z javnostmi na Vrhovnem državnem tožilstvu, pred tem pa je bila urednica in novinarka na Delu.

Vse se je začelo leta 1997. Repovževa se je ravno dobro vrnila z daljšega izpopolnjevanja v tujini, kjer se je seznanila s sodobnimi računalniškimi in spletnimi tehnologijami. Direktor Repra MS Tomaž Adamič je imel takrat idejo, da bi v računalniškem podjetju Repro MS naredil spletni časopis, kjer bi lahko uporabili programe, ki so jih imeli na voljo. Spletnih časopisov je bilo v tujini več, v Sloveniji pa še ne. Repovževa se je prijavila na razpis in ponudili so ji, da bi zasnovala in urejala informativno spletno stran. Zanjo je bil to izziv: "Slutila sem, da bo internet nekoč igral pomembno vlogo tudi v medijskem svetu. Danes je to nenavadno slišati, takrat je bilo kar nekoliko preroško."

"Izdelala sem koncept in k sodelovanju povabila manjšo ekipo. Tehnično podporo so mi nudili na Repru MS – tam sta bili glavni Goga Kukrika in Hojka Jarc. Jaz sem bila urednica časopisa. Stran se je imenovala Res Slovenica, lastniki podjetja pa že takrat niso skrivali, da želijo to potem naprej podariti. To je bilo zelo pionirsko dejanje, saj kaj takšnega takrat v Sloveniji še ni bilo. Tudi internetnih uporabnikov je bilo takrat zelo malo, v glavnem se je splet uporabljal za komuniciranje,” pripoveduje moja sogovornica in moja prva urednica.

Na Repru MS so razvili lasten CMS (content management system) in začeli orati ledino. Na začetku so na Res Slovenica objavljali v glavnem dnevne in agencijske novice. Bila je številčno zelo skromna novinarska ekipa, a polna zagona in kreativnih idej. Prvi novinarji so bili Miro Majcen (dolgoletni fotograf 24ur.com), Denis Pavlič (ki je bil dlje časa pozneje tudi urednik delo.si), Barbara Repovž (pozneje tudi dolgoletna urednica 24ur.com) in Dani Polajnar (uspešen podjetnik in motivator). "Tako smo začeli. Danes, ko pogledam nazaj, se mi zdi neverjetno, kaj vse je bila sposobna narediti tako majhna ekipa," se začetkov spominja Repovževa.

Kmalu se je ekipa začela širiti. "Imeli smo vedno večje ambicije, zato smo k sodelovanju povabili tudi kolumniste. Priznani ekonomist in kolumnist Mićo Mrkaić je svoje prve kolumne objavil prav na Res Slovenici. Ostali zanimivi kolumnisti so bili še Bojan Bugarič, Boštjan Horvat, Vuk Ćosić (avtoriteta na področju interneta), Boris Čibej, ki je takrat sodeloval z Mišom Alkalajem (Matkurja). Z nasveti pa je pomagal tudi Luka Frelih (računalniški programer in umetnik). Ta imena so pritegnila bralce. Skoraj nič se nismo oglaševali, branost pa nam je hitro začela rasti. Nekako je bil cilj direktorja Adamiča, da po dveh letih izdelek preda naprej mediju z vizijo na področju internetnega novinarstva."

Novinar 24UR Borut Meško in urednica 24ur.com Erika Repovž februarja 1999.
Novinar 24UR Borut Meško in urednica 24ur.com Erika Repovž februarja 1999. FOTO: 24ur.com
Prehod z Repra MS na POP TV je novinarjem sprva prinesel nekaj logističnih težav. Dopoldanska ekipa je delala še na Repru MS na Šmartinski cesti, popoldanska ekipa pa na POP TV. Kmalu pa so se v celoti preselili v prostore redakcije 24UR.

Leta 1999 je bil Res Slovenica že resen spletni časopis. Koncept Repovževe se je pokazal za pravega. Eden od razlogov za uspeh je bilo tudi zaupanje, ki ga je direktor podjetja imel v urednico. "To je bila ena najlepših služb, kar sem jih imela. Tomaž mi je že takoj na začetku povedal, da mi bo dal proste roke. Vse, kar je zahteval, je bilo, da naj bo ta stran brana. Ker sem jaz takrat kot dokaj izkušena novinarka poznala že zelo veliko ljudi in sem vedela, kaj se bo bralo, se je branost hitro dvigala, čeprav se nismo nikjer oglaševali. Če vprašaš ljudi danes, večina sploh ne ve, da je Res Slovenica obstajala, ampak ljudje so nas brali."

Stekli so pogovori s POP TV glede prevzema. "Po dveh letih je iz tega otroka, na katerega sem izredno ponosna, saj gre v bistvu za pionirsko delo, nastal resen spletni časopis. Takrat je direktor ocenil, da je čas, da ga predamo nekemu resnemu mediju, ki ga bo znal razvijati dalje. Izbral je POP TV, ki je bil takrat že uveljavljena znamka in je imel po njegovem mnenju primernejši, bolj dinamičen tim novinarjev. Začel se je pogovarjati s takratnim direktorjem POP TV Marijanom Jurencem, ki je imel podobno vizijo kot on in je v spletu videl veliko priložnosti za razvoj," pripoveduje Repovževa, ki se je februarja 1999 z ekipo preselila na POP TV, spletna stran pa je dobila novo ime – 24ur.com. "Direktor Adamič je razumel, da potrebujemo, če hočemo nadaljnji razvoj spletnega časopisa, podporo novinarskega okolja, sicer bomo med programerji zgolj stagnirali."

Ko so prišli pod okrilje POP TV, se je skromna novinarska ekipa začela širiti. Kmalu so se pojavili tudi drugi konkurenčni spletni mediji, saj so vse večje medijske hiše želele imeti svojo novičarsko stran. "Ogromno smo sodelovali s televizijo in televizijskimi novinarji, saj tako obsežne vsebine v tako ozkem krogu novinarjev ne bi mogli sami pripraviti. S sliko in videovsebino, ki smo jo pridobili, je splet eksplodiral. Leta 2002 je bil 24ur.com daleč pred vsemi mediji po obisku, svoj primat pa ohranja do danes."

Repovževa je prepričana, da sta k uspehu veliko pripomogli viziji obeh direktorjev: "Ta otrok ne bi nikoli zrasel v tako krepkega moža, če ne bi bila takrat vizija direktorja Tomaža Adamiča tako velika. Na drugi strani pa tudi vizija Marijana Jurenca, ki je razumel produkt in je videl, da obeta neki razvoj in ima prihodnost. Kar se danes tudi kaže."

Uredništvo 24ur.com leta 2002.
Uredništvo 24ur.com leta 2002. FOTO: 24ur.com

Zagotovo je velik del uspeha treba pripisati tudi novinarski ekipi in ekipi programerjev, ki je v skladu s trendi razvijala spletno stran. Ta je iz spletnega časopisa skozi leta kmalu prerasla v obsežen in pester novičarski portal. "Bila sem prepričana, da bo internet povsem spremenil naša življenja. Ko sem v tujini videvala internetne časopise, mi je bilo jasno, da bo to prineslo revolucijo medijev, kar se je tudi zgodilo, a žal ne v tako optimistični smeri, kot sem upala," pravi Repovževa, ki opozarja predvsem na problem površnosti in nižanja novinarskih standardov ter na problem prekarnosti. "Pričakovali smo zgolj dobrobiti, a so se pokazale številne stran poti. Novinarstvo je postalo bolj plehko, prevladal je časovni moment – diktat, da je treba vse objaviti čim hitreje, kar je pustilo ogromne posledice tudi na tradicionalnih medijih. Ti so počasi začeli povzemati negativne stranske učinke spletnih medijev, zato je površnost začela lomiti tudi tedaj uveljavljene tradicionalne mainstream medije. Hkrati je to prineslo tudi prekarizacijo novinarskega poklica, saj so takrat mediji zmotno mislili, da je internetno novinarstvo zgolj ‘copy paste’."

Res Slovenica je bil pionirski projekt in Repovževa je vesela, da je prišel pod okrilje POP TV. "Na POP TV so nas resnično lepo sprejeli. Večina urednikov, novinarjev in ostalih – ne smemo pozabiti na tržnike, je prepoznala potencial in se trudila prispevati, da se je 24ur.com razvila v to, kar je danes – enega najpomembnejših igralcev v medijskem svetu, ki je narekoval standarde vsem poznejšim slovenskim spletnim časopisom."

Prvi ekipi so se ob prihodu na POP TV leta 1999 pridružili še Marjana Podhraški, Meta Trampuž, Urban Červek, Tina Smole, Gita Zadnikar, Borut Savski, Mirsad Begić, Marjan Kokot. Ekipa pa se je nato še naprej širila.

Čeprav so prvi koraki običajno zahtevni, je začetni entuziazem mlade ekipe presegel vsakršne ovire. "To so bili zlati časi, ki jih imam v zelo lepem spominu. Vesela sem, da sem imela to priložnost. Tomažu Adamiču sem zelo hvaležna, da mi je to omogočil. Ne prej ne potem v novinarstvu nisem naredila ničesar pomembnejšega. Kot prvi smo imeli poseben privilegij. Takrat še nimaš diktata konkurence, smo lahko ustvarjali, postavljali standarde in resnično razvijali svojo kreativnost."

Erika Repovž se je leta 2004 odločila za nov izziv in postala urednica spletne strani delo.si. Urednikovanje je za krajši čas prevzel Marjan Kokot. Nato je dolgoletna urednica postala Barbara Repovž, ki je leta 2015 štafeto predala Denisu Oštirju, ta pa nato leta 2018 zdajšnjemu uredniku Juretu Tepini. "Vsi so stran nadgrajevali in jo izboljševali. Lahko bi jo pokvarili, a so jo le izboljševali. POP TV je dejansko imel pravo vizijo. Kar je leta 1999 dobil, je optimalno razvil in še razvija. Še vedno ste najboljši. Vesela sem, da je moje delo šlo v roke tako dobrega gospodarja. Če bi Res Slovenica ostala v garaži na Šmartinski 152, bi mi bili neki garažni bend. Tako smo pa prestopili iz na pol profesionalnega medija v vodilni medij. S prehodom na POP TV smo dobili blagovno znamko, uredniki so pametno nadgrajevali stran, seveda pa brez vas novinarjev, ki to znate delati najbolje, to ne bi bilo mogoče. 24ur.com je bil že od nekdaj inkubator kadrov. Spletni novinarji, ki prihajajo s POP TV, so bili vedno najbolj zaželen kader,” še dodaja Repovževa.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10