Nekateri potrebujejo pet ur spanja, drugi deset, večina pa sedem ali osem, vendar ne glede na to, koliko časa spite, spanje poteka v rednih ciklih, od katerih ima vsak določene faze. En cikel spanja traja od 90 do 120 minut in je sestavljen iz štirih ali petih faz, kažejo raziskave. Sanje se lahko pojavijo v kateri koli fazi, najbolj žive in nepozabne pa so tiste, ki se odvijajo v zadnji fazi vsakega cikla. Za to s sanjami bogato fazo so značilni hitri premiki oči za spuščenimi vekami, zato je mednarodno poznana kot REM faza.
Cikel spanja se ponoči pojavlja od štirikrat do sedemkrat, tako da je vsako noč mogoče izkusiti več sanj. Večinoma se spomnimo samo sanj, ki jih doživimo, preden se zbudimo, vendar se ljudje, ki se zbudijo večkrat, recimo zaradi fizioloških potreb, spomnijo več sanj. Če se ne spomnimo sanj, to še ne pomeni, da nismo nič sanjali. Raziskave so namreč pokazale, da se deli možganov, kjer se pojavljajo sanje, aktivirajo tudi pri ljudeh, ki se ne spomnijo, da bi sanjali.
Vsake sanje so stvaritev človeka, ki to sanja, zato po metodi Gestalt k spalnemu delu vedno pristopimo individualno, opozarja Irena Jurjević, hrvaška psihoterapevtka in svetovalka za nevrolingvistično programiranje. "Za tehniko sanj po Gestalt metodi je značilno, da lahko vsak lik, predmet in celo situacijo ali same sanje vzamemo kot del naše osebnosti. V sanjah se pojavljajo deli, ki smo jih potlačili, pozabili ali zavrgli in so pomembni za določen trenutek, v katerem se znajdemo. Na primer: naša potlačena agresija, moč, vitalnost … Nato uporabimo tehniko identifikacije. Na primer: v sanjah izberete en lik in se poistovetite z njim, govorite, kot da ste on. Ustvarite dialog med seboj in tem likom. Sanje, ne glede na to, kako neprijetne ali strašljive so včasih, imajo vedno pozitivno sporočilo za naše življenje. Naše nezavedno skrbi za nas, tudi kadar zavestno zanemarjamo sebe. Stranki le redko povem, "to pomeni to ali to". Včasih jo vprašam: Ali vidite povezavo med vašim življenjem in tistim, kar ste pravkar povedali?" je pojasnila za 24sata.
Delo s sanjami je naša skupna raziskava, nikoli ni moja razlaga, poudarja Jurjević. "Postavim pa določena vprašanja, s pomočjo katerih stranka sama pride do odgovorov. Stranki vedno rečem, naj najprej pove sanje v sedanjem času (da se čim bolj vživi v sanje) in s čim več podrobnostmi, saj so podrobnosti tiste, ki nosijo največ pomena. To lahko poskusite tudi sami, tako da si zjutraj zapišete svoje sanje, kot se jih spomnite. Če po nekaj dneh vzamete zapis, ko ste na sanje že pozabili, in ga preberete, boste videli, da so podrobnosti, ki ste jih napisali, najpomembnejše in da jih lahko simbolično (ali dobesedno) povežete s trenutnim življenjem. Nato vprašam: "Kakšno je osnovno razpoloženje, ozračje v sanjah?" Kako se počutimo v sanjah, odraža resnični občutek v realnosti. Sanje si lahko razlagamo na objektivni in subjektivni ravni. Na primer, sanjate, da se vam maje zob. Na objektivni ravni vam lahko sanje sporočajo, da morate obiskati zobozdravnika ali imate nekatere druge simptome, ki bi jih morali preveriti. Na subjektivni ravni se morda postavlja vprašanje, kaj se vam trenutno maje v vašem življenju? Nek odnos, prepričanje, da je prišel čas, da ga končate, način življenja …? Glagoli v stavkih, ko izgovarjate ali pišete sanje, kot je ta "maje", imajo največ pomena. En moški je na primer sanjal, da ga ženska vozi v avtomobilu, medtem ko je sedel na sovoznikovem sedežu. Ko sem mu na glas ponovil sanje, ki mi jih je povedal, je vzkliknil: "No, da! Zdaj razumem. Žena me vozi; vlak ..." Nekatera najpomembnejša vprašanja, ki si jih lahko zastavite, če želite razumeti svoje sanje, so: Kako se počutim v sanjah in kdaj se tako počutim v budnem stanju? S katerim delom svojega življenja lahko povežem te sanje? Kaj mi sanje sporočajo? Če bi bile te sanje film ali knjiga, kakšen naslov bi mu dal?"
Faze spanja
1. faza: zaspanost
Polisomnografija, tehnika merjenja možganske aktivnosti, kaže, da se med stanjem budnosti in začetkom zaspanosti aktivnost zmanjša za 50 odstotkov. Oči so v tej fazi zaprte, če pa se človek vrne iz tega v stanje polne budnosti, se večinoma zaveda, da ni spal. Ta faza traja od 5 do 10 minut.
2. faza: lahkoten spanec
Po zaspanosti sledi obdobje lahkega spanja, v katerem se srčni utrip upočasni in telesna temperatura pade. Telo se pripravi na vstop v globlji spanec. Možganska aktivnost niha z izmenjavanjem pozitivnih in negativnih valov. Ti valovi ustrezajo spontanim obdobjem mišične napetosti in sprostitve. Napetost mišic se lahko pojavi tudi v drugih fazah spanja kot odziv na šum ali hrup iz okolja.
3. in 4. stopnja: globok spanec
Sledita dve fazi globokega spanja, od katerih je tretja faza plitvejša od četrte. Te faze so znane tudi kot počasne (ali delta) valovne faze. Med fazo globokega spanja, zlasti v četrti fazi, elektromiogram beleži počasne valove visoke amplitude, kar kaže na vzorec globokega spanja in ritmične kontinuitete. Vse faze, ki se končajo s četrto, pripadajo spanju brez hitrih gibov oči, imenovanih tudi ne-REM faza. Med fazo hitrih premikov oči spanje postane plitkejše, tako da se iz četrte faze vrne skozi tretjo v drugo.
5. faza: REM
Približno 90 do 120 minut od začetka cikla spanja stopimo v fazo intenzivnih sanj, ki se odlikujejo s hitrimi vodoravnimi gibi oči. V fazi REM se dihanje in srčni utrip pospešita in postaneta manj ritmična, obraz, prsti na nogah in stopala pa se tresejo ali krčijo. Sanje so posledica povečane možganske aktivnosti, ki jo spremlja začasna paraliza večine mišic. Gre za zaščitni mehanizem, s katerim možgani preprečujejo okončinam in glavi, da bi izvajali potencialno nevarne gibe, o katerih sanjamo. Zahvaljujoč temu se med fazo REM ne obračamo v postelji, v nasprotju z drugimi fazami spanja. Faza REM v prvem ciklu spanja traja približno deset minut.
Sanje in starost
Skupno trajanje faz REM v povprečni noči je najdaljše v otroštvu. Raziskave otroškega spanca so pokazale, da otroci v fazi REM preživijo približno 66 odstotkov svojega spanja. To je veliko več kot odrasli, ki sanjajo le od 15 do 20 odstotkov časa. Trajanje faz REM se od mladostništva do pozne odraslosti nezadržno krajša. Zanimivo pa je, da se prva faza faze REM s staranjem podaljša. Starejši ljudje prej vstopijo v fazo REM in ostanejo v njej dlje, lepše in mirneje tudi spijo.
Vsi sanjamo iste sanje
Razpoložljivi podatki o vsebini sanj v različnih delih sveta prinašajo pomembno sporočilo: ljudje po vsem svetu sanjajo podobne sanje. Kljub kulturnim razlikam med državami so najpogostejše sanje skoraj enake. Presenetljivo naključje je opaziti pri najpogostejših sanjah med Kitajci in Nemci. Prve tri sanje s kitajskega seznama so med prvimi štirimi med Nemci. Glavna razlika je večja umestitev spolnih sanj pri Evropejcih. Drugo je spodnja umestitev sanj o večkratnem poskusu opravljanja naloge. Iz tega se zdi, da so Nemci v resničnem življenju učinkovitejši, ker ta tema ni vstopila v njihovo prvo deseterico. Kanadska lestvica je podobna ostalima dvema in se nahaja nekje na polovici med Nemčijo in Kitajsko. Za Kanadčane in Nemce so seksualne sanje na vrhu, za Kitajce in Nemce pa prevladujejo sanje o šolanju.
Po drugi strani je raziskovalec Roc Morin obravnaval razlike med sanjami v posameznih državah in regijah, odvisno od varnostnih razmer, vpliva religije in družbenih stereotipov. Ugotovil je, da so nasilne nočne more pogoste v mehiških mestih vzdolž ameriške meje, kjer potujejo tolpe. Blagoslovi bogov in boginj se pogosto pojavljajo v sanjah Indijcev, medtem ko se v zahodnem svetu pogosteje kot božanstva v sanjah pojavljajo zvezdniki. Prizori jedrske vojne preganjajo starejše v Vzhodni in Zahodni Evropi, ki so živeli v strahu pred jedrskim spopadom. Nedavna ameriška raziskava pa je pokazala, da je sedem odstotkov odraslih Američanov v zadnjih mesecih boja proti koronavirusu sanjalo o krizi, ki jo je povzročil covid-19. V stresnih situacijah strahovi in sanje namreč pridejo na površje.
Kanadskih top 10 sanj
Psiholog Tore Nielsen in sodelavci so anketirali tisoč študentov na kanadskih univerzah. Tu je deset najpogostejših sanj:
1. spremljanje ali preganjanje (82 %)
2. spolne izkušnje (77 %)
3. padec (74 %)
4. šola, učitelji, učenje (67 %)
5. zamuda, na primer na vlaku (60 %)
6. biti na robu padca (58 %)
7. več poskusov opravljanja naloge (54 %)
8. pokojni, ki je živ (54 %)
9. letenje ali vzletanje (48 %)
10. občutek, da je v sobi nekdo ali nekaj (45 %)
Nemških top 10 sanj
Strokovnjak za sanje Michael Schredl in sodelavci so proučevali sanje nemških študentov in prišli do naslednjih rezultatov:
1. šola, učitelji, učenje (89 %)
2. spremljanje ali preganjanje (89 %)
3. spolne izkušnje (87 %)
4. padec (74 %)
5. zamuda, na primer na vlaku (6 9%)
6. pokojni, ki je živ (68 %)
7. letenje ali vzletanje (64 %)
8. padec na izpitu (61 %)
9. biti na robu padca (57 %)
10. strah pred smrtjo (56 %)
Kitajskih top 10 sanj
Psiholog Calvin Kaj-Čing Ju z univerze Šue Jan v Hongkongu je raziskal sanje 384 študentov in dosegel naslednje rezultate:
1. šola, učitelji, učenje (95 %)
2. spremljanje ali preganjanje (92 %)
3. padec (87 %)
4. zamuda na primer na vlaku (81 %)
5. padec na izpitu (79 %)
6. pokojni, ki je živ (75 %)
7. večkratni poskusi opravljanja naloge (74 %)
8. letenje ali vzletanje (74 %)
9. strah pred smrtjo (71 %)
10. spolne izkušnje (70 %)
Moški in ženske imajo različne sanje
V moških sanjah so bolj agresivne vsebine, 70 odstotkov likov pa so drugi moški, medtem ko ženske enako sanjajo like obeh spolov. Naše sanje se spontano prilagajajo zunanjim dražljajem. Če naša čutila med spanjem zaznajo pravi zvok, bo ta verjetno vstopil v naš spanec kot del vsebine.
Podzavest prikrije resnično željo ali strah
Po Freudu so sanje tisto, kar želimo doseči ali se jim izogniti, spolna želja pa je tisto, kar jih poganja. Freud je trdil, da se močna čustva, ki jih doživljamo, preusmerijo v podzavest, od koder nastajajo skozi sanje. Vsebine sanj pogosto ni treba jemati dobesedno, ampak simbolično.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.