Vsakič, ko kaj objavite na internetu, izgubite nekaj svoje zasebnosti

Letošnji dan varne rabe interneta poteka pod sloganom Ustvarjaj, povezuj in širi spoštovanje: prijaznejši internet se začne s teboj, piše na spletni strani slovenske točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si.

Safe.si letos še prav posebno pozornost namenja temam spletnega ugleda in pretiranega objavljanja na spletu. "Vsakič, ko objavimo informacije na spletu, kjer jih lahko vidijo vsi, izgubimo nekoliko svoje zasebnosti in dopolnimo svoj spletni ugled in digitalni odtis. Z deljenjem fotografij in ostalih informacij preko Facebooka, Viberja, Instagrama, Snapchata in drugih omrežij nimamo več nadzora nad tem, kdo vse jih bo videl ali delil naprej," opozarjajo strokovnjaki iz Safe.si. Kot poudarjajo, je fotografije, ki krožijo na internetu, skoraj nemogoče odstraniti, neprimerne objave imajo lahko posledice na različnih področjih, v družbi, v šoli, pri iskanju zaposlitve in podobno. Otroci in mladostniki so sicer največkrat žrtve neprimernih in tudi nezakonitih vsebin, vendar pa tudi sami ustvarjajo veliko neprimernih vsebin in si s tem povzročajo škodo," opozarjajo strokovnjaki iz Safe.si.

Spomnili so na primer iz Danske, ko je policija ovadila 1004 mlade ljudi, stare med 15 in 20 let. Ti so si namreč po Facebooku pošiljali videoposnetek in fotografije spolne narave, na katerih sta bila dva petnajstletnika. "Gre za primer nekritičnega razpošiljanja ali objavljanja neprimernih vsebin med mladimi, pri čemer pa se ne zavedajo, da poleg tega, da si kvarijo spletni ugled, lahko delajo tudi kazniva dejanja," pravijo na Safe.si.

Slovenija ni pri tem nobena izjema, saj tudi pri nas opažajo, da si "mladi vse prepogosto izmenjujejo neprimerne fotografije in videoposnetke, na katerih so mladoletne osebe delno ali popolnoma gole, ki jih zakonodaja sicer opredeljuje za posnetke spolnih zlorab otrok". Družbena omrežja in aplikacije za sporočanje pa so pogosto tudi poligon za nasilje, ki za seboj pušča tudi psihične posledice na posameznikih. 

Učitelji in drugi zaposleni v šolah so tisti, ki poleg staršev lahko največ storijo pri izobraževanju otrok glede uporabe interneta in tveganj, ki prežijo na otroke in mladostnike, pravijo na Safe.si. Zato so ob dnevu varne rabe interneta pripravili brezplačni izobraževalni seminar za šolske delavce. Zaradi velikega zanimanja pa bodo celotni seminar predvajali v živo po spletu med 10. in 16. uro.

Aktivnosti bodo potekale ves mesec

Cel mesec bo po vsej Sloveniji potekala vrsta aktivnosti, s katerimi želijo še prav posebno pozornost nameniti temam spletnega ugleda in pretiranega objavljanja na družabnih omrežjih.

Uporabnik namreč vsakič, ko objavi informacije na spletu, kjer jih lahko vidijo vsi, izgubi nekoliko svoje zasebnosti in dopolni svoj spletni ugled in digitalni odtis.

K izvajanju aktivnosti so posebej povabljene šole in druge organizacije, ki delajo z mladimi. Sodeč po podatkih s spletne strani Safe.si bo v aktivnostih letos sodelovalo več kot 230 učiteljev in drugih strokovnih delavcev iz več kot 210 osnovnih in srednjih šol ter drugih izobraževalnih zavodov.

Več kot 100 držav z vsega sveta vsako leto drugi torek februarja praznuje dan varne rabe interneta. Ta je osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet INSAFE, v katerem delujejo nacionalni točke ozaveščanja o varnih ter učinkovitih načinih rabe interneta ter IKT-tehnologij. Znotraj mreže že od leta 2005 deluje tudi slovenski Center za varnejši internet in točka ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Kakšna je internetna "pismenost" med Slovenci?

V Sloveniji je internet v lanskem letu vsak dan ali skoraj vsak dan uporabljalo 68 odstotkov ljudi starih med 16 in 74 let. Od tega jih je tretjina e-veščine obvladovalo zelo dobro. Med upokojenci je bilo takšnih, ki so bili brez e-veščin 56 odstotkov, med brezposelnimi pa 26 odstotkov, so sporočili iz Statističnega urada Slovenije (Surs).

E-veščine so veščine, ki jih potrebujemo za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Gre za znanja in spretnosti, ki se merijo s posameznimi aktivnostmi, povezanimi z uporabo IKT. 

69 odstotkov oseb je na internetu znalo iskati informacije o izdelkih ali storitvah (povprečje za EU je 65 odstotkov), kopiranje ali premikanje datotek ali map je obvladalo 57 odstotkov oseb (v EU: 60 odstotkov), informacije o zdravju je iskalo 54 odstotkov oseb (v EU: 51 odstotkov), informacije na spletnih straneh javnih ustanov je v obdobju 12 mesecev pred anketiranjem iskalo 47 odstotkov oseb (v EU: 41 odstotkov), prostor za hrambo na internetu pa je uporabljalo 26 odstotkov oseb (v EU: 30 odstotkov). 

Elektronsko pošto je prejemalo ali pošiljalo 69 odstotkov oseb (v EU: 72 odstotkov), v spletnih družabnih omrežjih je sodelovalo 45 odstotkov oseb (v EU: 54 odstotkov). Telefonske ali videoklice je prek spleta uporabljalo 37 odstotkov oseb (v EU: 39 odstotkov). 28 odstotkov oseb je na spletne strani nalagalo lastne fotografije, videoposnetke in besedila (v EU: 33 odstotkov). 

Tretjino uporabnikov interneta predstavljajo otroci

Na globalni ravni predstavljajo otroci kar tretjino vseh uporabnikov interneta. "Uporaba spleta otrokom prinaša številne prednosti na področju izobraževanja, dostopa do informacij in pridobivanja veščin, spletanja prijateljstev in ohranjanje stika z vrstniki na drugem koncu sveta," pravijo na Unicefu. Zato so prepričani, da je treba vsem otrokom sveta omogočiti dostop do spleta, saj gre za pomembne priložnosti za njihov razvoj. Opozarjajo pa, da hkrati uporaba spleta prinaša tudi številne nevarnosti in pasti, "ki dodatno povečujejo ranljivost otrok, predvsem na področju zlorabe njihovih zasebnih podatkov, dostopa do škodljivih vsebin in spletnega ustrahovanja". Otroci namreč lahko zaradi dostopnosti do mobilnih naprav splet uporabljajo manj nadzorovano. Pogosto otroci tudi med seboj komunicirajo na neprimeren in nespoštljiv način, še opozarjajo. 

Unicef še opozarja, da je bilo do zdaj narejenega premalo za zaščito otrok pred nevarnostmi digitalnega sveta in za povečanje dostopa do varnih spletnih vsebin.