Zaradi pandemije  smo lani datum, do katerega porabimo vse naravne vire, ki jih je Zemlja sposobna obnoviti v letu dni, dosegli dobre tri tedne pozneje kot v letu 2019, 22. avgusta. K temu so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije. Podatki kažejo, da se je v tem času zmanjšala sečnja lesa (–8,4 %) in manj je izpustov iz prometa (–14,5 %). Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu. 

A ker to izboljšanje ni bilo posledica sistemskih izboljšav, ni trajalo dolgo, da so se razmere vrnile v prejšnjo stanje, so v sporočilu za javnost opozorili v podjetju Schneider Electric. Pri tem so izpostavili, da kasnejši datum ekološkega dolga, ki je bil dosežen lani, kaže, da je sprememba trenda možna. "Pred nami je izziv, kako se naučiti lekcije in naučeno uporabiti v gospodarstvu, da postanemo bolj prilagodljivi in uspešni v skladu s tem, kar nam lahko Zemlja ponudi. Uresničitev obljube svetovnih vlad v Parizu leta 2015 – ohranjanje globalnega segrevanja na največ dveh stopinjah Celzija – zahteva celovito prenovo naših energetskih sistemov in popolno zmanjšanje emisij ogljika do leta 2050," so zapisali.

"Skoraj pol leta je še pred nami, pa smo že porabili našo kvoto Zemljinih naravnih virov za leto 2021," je za Deutsche Welle dejala Susan Aitken, vodja mestnega sveta Glasgow, kjer se bodo svetovni voditelji zbrali novembra zbrali na podnebnem vrhu COP26, ki velja za zadnjo priložnost za globalno podnebno ukrepanje. "Če potrebujemo opomnik, da smo v primežu podnebne in ekološke krize, je to dan okoljskega dolga." 

Letošnji dan okoljskega dolga zaznamuje začetek kampanje 100 dni priložnosti, ki vodijo do konference COP26. Kampanja izpostavlja praktične načine za vsako državo, mesto ali podjetje, s katerimi se lahko pripravijo na posledice ekološkega dolga.

Slovenija je letos svoj dan okoljskega dolga dosegla 30. aprila. Kot so takrat opozorili v Inštitutu za zdravje in okolje, je skrb vzbujajoč trend, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, ki je 22. aprila.

Predsednik republike Borut Pahor pa je danes na družbenem omrežju Twitter zapisal, da skupaj s posvetovalnim odborom za podnebno politiko pozivajo, "da naša skupna prizadevanja za okrevanje po pandemiji covida-19 osredotočimo na trajnostne in zelene ukrepe, ki nam bodo zagotovili varno prihodnost".