Posledic sevanja po černobilski nesreči starši niso prenesli na svoje otroke

Gre za prvo raziskavo, v okviru katere so preučili celotni genom otrok delavcev, ki so morali po jedrski nesreči v Černobilu pomagati pri čiščenju močno kontaminiranega območja okoli jedrske elektrarne. V raziskavo so bili vključeni tudi otroci prebivalcev Pripjata in drugih naseljenih območij 70 kilometrov od elektrarne, ki so jih po nesreči evakuirali. Spočeti pa so bili med letoma 1987 in 2002. Černobilska jedrska katastrofa se je zgodila 26. aprila leta 1986. 

Raziskovalci niso odkrili nobenih mutacij, povezanih se sevanjem, ki so mu bili izpostavljeni njihovi starši. Oziroma - niso našli nobenih dokazov, da so starši, ki so bili izpostavljeni sevanju, mutacije prenesli na svoje otroke. Ugotovitve raziskave so objavili v znanstvenem prispevku v reviji Science. Avtorji sicer poudarjajo, da seveda ne morejo popolnoma izključiti, da bi tudi otroci lahko imeli posledice, a ti primeri bi bili po njihovih ugotovitvah redki, povzema National Geographic.

Profesorica Gerry Thomas z Imperialnega kolidža v Londonu je več desetletij delovala na področju biologije raka, preučevala pa je predvsem tumorje, ki so povezani s sevanjem. Za BBC je dejala, da je omenjena študija prva, ki prikazuje, da "izpostavljenost oseb razmeroma visoki stopnji sevanja kasneje nima posledic na njihove otroke". 

Študijo so opravili znanstveniki iz ameriškega nacionalnega inštituta za preučevanja raka pod vodstvom Meredith Yeager v letih 2014 in 2018. V raziskavo so vključili celotne družine ter primerjali DNK matere, očeta in otroka, povzema BBC. "Nismo raziskovali, kaj se je zgodilo z otroci, ki so bili v maternici v času nesreče, ampak smo iskali t. i. mutacijo de novo," pravi Stephen Chanock, ki je sodeloval pri študiji. Gre za posledice novih zarodnih mutacij v spolnih celicah. 

"V vsaki generaciji je okoli 50 –100 takšnih mutacij, ki so naključne. Na nek način so gradniki evolucije," dodaja Chanock. "Pregledali smo genom očeta, matere in otroka. Devet mesecev smo iskali mutacije, ki so povezane s sevanjem, ki so mu bili izpostavljeni starši otrok. Ničesar nismo našli." 

Desetletja so raziskovalci sicer spremljali preživele po eksplozijah v Hirošimi in Nagasakiju leta 1945, ter preučevali posledice, ki jih je sevanje imelo na njihovo zdravje. A v teh dveh primerih je šlo za izjemno visoko stopnjo sevanja v relativno kratkem časovnem obdobju. Po drugi strani pa je černobilska nesreča prebivalstvo izpostavila nižji stopnji sevanja v daljšem časovnem obdobju, kar pa do sedaj še ni bilo dobro preučeno, še navaja National Geographic.

"Veliko ljudi je bilo strah imeti otroke po eksplozijah v Hirošimi in Nagasakiju," je povedala profesorica Thomasova za BBC. "Pa tudi po nesreči v Fukušimi, ker so mislili, da bo na njihove otroke vplivalo sevanje, ki so mu bili izpostavljeni. Če lahko pokažemo, da teh posledic ni, bi lahko ta strah ublažili." 

Raziskovalci ob tem sicer poudarjajo, da se morajo raziskave na tem področju nadaljevati.