Odmevna raziskava: dobro, da je domačin shranil zrna toče v zamrzovalnik

Toča, ki je junija 2019 klestila v Beli Krajini, je povzročila ogromno materialno škodo. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je ponekod padala izredno velika toča, tudi takšna s premerom, večjim od 10 centimetrov. Takrat je v dnevno sobo enega od domačinov priletela velika ledena gmota, ki jo je k sreči spravil v svojo zamrzovalno skrinjo. Zakaj k sreči? Ker je s tem multidisciplinarnemu timu 10 znanstvenikov in strokovnjakov omogočil analizo tega vzorca, s čimer so kot prvi na svetu odkrili mikroplastiko v samem jedru toče. Njihovo odkritje že odmeva v svetu in odpira nova vprašanja, kaj to pomeni za naše okolje in prihodnost. Ali lahko pričakujemo trend vedno večjih zrn toče in kako na tvorbo teh zrn vpliva mikroplastika?

Na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavili ugotovitve znanstvene analize, se je deseterica raziskovalcev prvič zbrala v živo. Raziskava je namreč potekala v času korone, prav tako je bilo vanjo vključenih kar šest različnih organizacij. Združila jih je znanstvena vnema, povod za raziskavo pa so dali kar domačini, saj jih je zanimalo predvsem, kaj je botrovalo, da so imeli na praktično istem območju v dveh letih kar dvakrat rekordno veliko točo. 

Kot je v uvodu dejal Matej Butala, izredni profesor na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, si vsi želijo, da takšnih vzorcev ne bi bilo več, saj je tako velika toča povzročila ogromno škode, a k sreči ni terjala smrtnih žrtev. Po drugi strani pa so jim prav ti vzorci omogočili, da so kot prvi na svetu dokazali obstoj mikroplastike v vrhnjih plasteh troposfere.

Kako je potekala raziskava?

Analizirali so štiri zrna toče, in sicer s premerom sedem, 10, 12 in celo 13 centimetrov, kar velja za najdebelejšo točo v zgodovini Slovenije. Vsi so iz kraja Prelesje. Kot je dejal Butala, je vedno več poročil o izredno velikih zrnih toče. "Samo letos so v Evropi poročali že o 26 primerih toče, kjer je premer zrna večji od osmih centimetrov."

Vzorce so najprej transportirali do Biotehnične fakultete, kjer so jih površinsko očistili in sterilizirali. Ker je šlo res za velika zrna, so si lahko privoščili, da zunanjo plast (približno centimeter) zrna stopijo. Nato so postopno lupili oziroma topili zrna toče po slojih in analizirali vsebnosti bakterij, gliv in diatomej. V zunanjih slojih so odkrili predvsem zrna puščavskega peska, v jedru toče pa so odkrili poleg naravnih vlaken celuloze in lignina še mikroplastiko. Gre v glavnem za mikroskopsko majhna vlakna, ker pa so bila nekatera barvana, je jasno, da so antropogenega izvora. 

S tem je postalo jasno, da delce vlaken veter in zračna cirkulacija odnašata zelo visoko v našo troposfero (plast Zemeljinega ozračja, ki se dotika našega površja). Kot je dejala ena od raziskovalk, Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode RS, je okrog nas res veliko mikroplastike, zato niti ni tako zelo neobičajno, da so jo odkrili v zrnu toče. Vsekakor pa je podatek, da je mikroplastika na vrhu troposfere, torej na višini 11 km nad površjem, kjer so nastala zrna toče, vendarle presenetljiv. 

Ko je 11. junija 2019 nad jugozahodno Slovenijo nastajala toča, je bilo očitno v zraku veliko delcev, tudi antropogenih. Raziskovalci v svojih zaključkih navajajo, da je prav okoli teh vlaken nastal ledeni oklep oziroma jedro zrna toče, ki se je nato v intenzivni vertikalni zračni cirkulaciji debelilo. Medtem ko se je zrno toče spuščalo v nižje plasti, se je na njem nabiral še puščavski prah, ki ga je bilo takrat veliko v ozračju. To vse je prispevalo, da se je zrno povečevalo vse do tiste velikosti oziroma teže, ko ga vzgonski veter ni mogel več dvigniti in je padel na površje. Večina vlaken, ki so jih z zahtevnim mikroskopiranjem odkrili v jedru zrna, je naravnega izvora, medtem ko je del žal tudi antropogenega.

Poleg delcev so odkrili v zrnih toče še glive, diatomeje in bakterije. Slednje prispevajo k tvorbi ledu v oblaku, kar je bilo strokovnjakom že znano od predhodnih znanstvenih raziskav. Ena od teh je bila narejena na Danskem, opravila pa jo je slovenska raziskovalka, ki je v analizo vzela zrna toče, ki so padala v Ljubljani leta 2013. 

Odkritje mikroplastike v samem jedru zrna toče nakazuje, da bi lahko mikroplastika prispevala k tvorbi tako velikih zrn toče. Vendar je pomembno izpostaviti, da gre za splet različnih dejavnikov in da mikroplastika ni edini krivec za ogromna zrna toče. 

Na vprašanje, kako naprej po tej raziskavi, katere izsledki so objavljeni v reviji Science of The Total Environment, Butala odgovarja, da si zdaj želijo predvsem preveriti, ali ti delci mikroplastike v toči res lahko sprožijo nastanek ledu, s čimer bi dobili neposreden dokaz. 

In kaj so glavni viri mikroplastike v zraku? Manca K. Viršek pravi, da so trije najpomembnejši viri, in sicer sušilni stroji, cestni promet in kmetijstvo. Vsak od nas lahko nekaj prispeva k zmanjšanju mikroplastike v okolju, predvsem z zmanjševanjem količine odpadkov, pa tudi s pravilnim sortiranjem in skladiščenjem. Mikroplastika je žal vsepovsod okoli nas, odkrili so jo že globoko v oceanih, pa v himalajskih ledenikih in zdaj tudi v vrhnjih plasteh troposfere.