Bomo namesto na Mars šli na Venero?

Zakaj bi se namesto na Mars morali odpraviti na Venero? To se sprašujejo tudi mnogi znanstveniki, saj bi planet zaradi nevzdržne atmosfere lahko preučevali le skozi okno vesoljskega plovila. Venera je od Zemlje oddaljena 61 milijonov kilometrov, Mars pa 45 milijonov. A vendar, ker na Veneri ne bi pristajali, bi potovanje okoli planeta trajalo le približno leto dni, misija na Mars pa kar tri leta, poroča The Guardian. 

"Nasini načrti so prelet z Zemlje na Luno in naprej do Marsa. Kot dodatno tarčo predlagamo še Venero," je povedal zagovornik raziskovanja Venere iz laboratorija za uporabno fiziko Noam Izenberg. "Venera je spregledana le zaradi površja," je tudi dodal. 

Verjame, da bi bila vključitev Venere v pot na Mars, ki jo Nasa želi izvesti do leta 2030, zelo koristna. A ker je Venera na nasprotni strani Zemlje kot Mars, bi jo lahko preleteli le s pomočjo 'fračnega odboja' vesoljskega plovila. Gre za specifičen tip obračanja, pri katerem bi astronavti izkoristili Venerino gravitacijsko moč, ki bi jih nato s pospeški poslala na nadaljnjo pot proti Marsu. S tem bi skrajšali čas potovanja in prihranili na gorivu. "Venerina bi bila lahko za Nasino posadko odlična odskočna deska," zagovarja Izenberg in dodaja, da bi z raziskovanjem novih planetov razširili svoja obzorja.

Zanimanje ne le želja, tudi znanstveno utemeljeno

A vendar ne gre le za željo po raziskovanju, predlog je tudi znanstveno utemeljen, je nadaljeval Izenberg. Astronomi in drugi vesoljski navdušenci vsako leto odkrijejo več eksoplanetov, ki so močno podobni našemu. Ali bi bili primerni tudi za bivanje? Preučevanje in raziskovanje Venere nam lahko pomaga pri odgovoru na to vprašanje, saj je tudi ona močno podobna Zemlji, a vendar na njej ne bi mogli preživeti. Pri odkrivanju razmer na Veneri bi lahko tako posredno dobili odgovore tudi na druga radovedna vprašanja. 

Potovanje na drugi planet našega osončja podpira tudi Nasin glavni ekonomist Alexander Macdonald, ki je pred kratkim o razlogih za obisk Venere celo izdal knjigo. V njej celo hipotetično nakazuje na uporabo roverjev, brezpilotnih letal in drugih zračnih plovil v namen raziskovanja Venerinega površja. "Obstaja več podprtih domnev, da je Venera neskončna, zapeljiva, skrivnostna in čudežna dežela," je zapisal. 

Tisti, ki se z zagovorniki ne strinjajo, pa se trdno sklicujejo na "peklensko okolje in toplotno obremenitev," ki bi bila za človeško misijo lahko usodna, meni znanstvenik v vesoljskem laboratoriju in nasprotnik potovanja na Venero Andrew Coates. Dodal je, da je sicer planet upravičeno zanimiv, a bi s preletom dobili premalo koristnih informacij, da bi se ta splačal.

'Brezčloveška misija' na Venero med letoma 2028 in 2030

Kljub prizadevanju nekaterih, da bi na ogled planeta poslali ljudi, pa je Nasa že ob koncu lanskega leta sporočila, da bo na planet med letoma 2028 in 2030 poslala dve odpravi, in sicer misiji DaVinci+ in Veritas. Ukvarjali se bosta predvsem z vprašanjem, zakaj je nekoč Zemlji podoben planet postal življenju tako neprijazen.