Bo stetoskop kmalu zgodovina?

Z razvojem tehnologije je vse bolj verjetno, da bodo stetoskop – ta zdravniški simbol – v bližnji prihodnosti izpodrinile majhne elektronske naprave, ki jih bodo zdravniki prav tako prislonili ob prsni koš, vendar pa bodo stanje bolnika ugotavljale s pomočjo ultrazvočne tehnologije in ne bodo več odvisne od zdravnikovih ušes. Te naprave lahko zaznavajo šume, abnormalne ritme in druge težave s srcem, pljuči in v drugimi organi. Nekatere naprave bodo celo omogočale posnetke srca ali pa bodo lahko izmerile EKG.

Svetovno priznani ameriški kardiolog Eric Topol meni, da je stetoskop že zdaj postal odveč in da ni nič več kot le par gumijastih cevk. "Bil je dober 200 let. Vendar moramo iti čez to. Lahko smo še boljši," pravi kardiolog, ki trdi, da sam že skoraj desetletje ni uporabil stetoskopa.

Na Medicinski fakulteti v Ljubljani še ne morejo predvideti, ali in kdaj bo stetoskop povsem izginil iz prakse. "Veliko vprašanje je, ali bo ultrazvok v celoti nadomestil stetoskop. Zanesljivo pa se bo stetoskop uporabljal redkeje. To se že zdaj dogaja," je pojasnil Igor Švab, dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Vsekakor vsak tehnološki napredek preoblikuje delo zdravnikov. "Z razvojem ultrazvoka in njegovo vse večjo dostopnostjo v praksi je razumljivo, da bo tudi njegova uporaba vse pogostejša. Gre za podoben proces, ki je nastal ob uvajanju drugih tehnologij v zdravstvu (na primer uvajanje elektrodiagrama)." 

Kljub temu pa na medicinskih fakultetah po vsem svetu mlade zdravnike še vedno učijo, kako uporabljati stetoskop. In noben zdravnik ne more dobiti zdravniške licence, če te naprave ne obvlada. Seveda pa se mora novim tehnologijam in napredku v medicini prilagajati tudi šolanje. "Zaradi tega se zdaj študentje bistveno bolj zgodaj seznanjajo ne samo s tehnologijo, ampak tudi z uporabo ultrazvoka v medicini. Ustrezno temu prilagajamo kurikulum na fakulteti, tudi študentje sami organizirajo tečaje o uporabi ultrazvoka v medicini," pravi Švab.

Tehnološka industrija je ultrazvočne naprave spravila že v velikost pametnega telefona, tako da jo lahko zdravnik pospravi v žep. Poleg tega te naprave lahko opravljajo več funkcij in posnamejo tudi ultrazvočne posnetke ter tako zdravnikom omogočajo vpogled "pod kožo". "Ni razloga, da bi samo poslušali zvoke, če lahko vse vidimo," pravi Topol.

A eden glavnih razlogov, zakaj stetoskopi še ne bodo tako hitro izginili, je finančni. So namreč precej cenejši od modernih ultrazvočnih naprav. Stetoskopi v povprečju stanejo od 150 do 350 evrov, medtem ko nove ultrazvočne naprave, ki bi ga lahko nadomestile, stanejo nekaj tisoč evrov.

V medicini pa se vse več uporablja tudi umetna inteligenca, ki lahko zdravnikom dodatno pomaga pri postavljanju ustrezne diagnoze. "Bolj kot zamenjava stetoskopa z ultrazvokom je pomembno vprašanje, koliko časa in pozornosti bodo zdravniki v prihodnosti namenili osebnemu pregledovanju pacientov in koliko tega časa bodo v imenu večje objektivnosti izvidov prenesli na različne aparature in umetno inteligenco. Tudi to se že dogaja," pravi Švab.

S pomočjo pametnih ur odkrili motnje srčnega utripa

V katero smer bi lahko šla medicina oziroma predvsem diagnostika, kaže tudi nedavna raziskava, ki so jo opravili v ZDA. Ta je pokazala, da bi s spremljanjem srčnega utripa v daljšem obdobju lahko pametne ure že v prihodnje zdravnikom pomagale prepoznati aritmijo in druge srčne težave.

V študiji, ki jo je objavila ugledna strokovna medicinska revija The New England Journal of Medicine, so namreč ugotavljali, ali lahko nosljive naprave zaznavajo nepravilno utripanje srca. V študiji je sodelovalo več kot 400.000 prostovoljcev, ki so pristali na to, da so osem mesecev s pomočjo posebne aplikacije na svojem pametnem telefonu in pametne ure spremljali njihov srčni utrip. Šlo je za zdrave odrasle ljudi, ki niso imeli prej postavljene diagnoze atrijske fibrilacije – najpogostejše motnje srčnega utripa. Pri 450 ljudeh je aplikacija po dobrih treh mesecih spremljanja opozorila na nepravilnosti v srčnem utripu. Pregled pri zdravniku je nato pri več kot tretjini odkril, da imajo posamezniki dejansko atrijsko fibrilacijo.

Nove aparature ne bodo mogle nadomestiti humanega odnosa med zdravnikom in bolnikom

Kot poudarjajo na Medicinski fakulteti UL, so številne tehnologije v zadnjih desetletjih že precej spremenile medicino. "Diagnostika je bila včasih bolj subjektivna, zdaj imamo na voljo aparature, ki nam dajejo bistveno bolj precizne rezultate," pravi Švab. Nove tehnologije pa ustvarjajo tudi veliko količino podatkov, ki pa lahko kdaj tudi zavedejo, če jih ne znamo pravilno interpretirati. "Problem je lahko v tem, da se bomo pretirano zanašali na podatke, pridobljene iz merjenj in premalo na tiste informacije, ki nam jih med pogovorom pove bolnik," opozarja.

Kako se bodo stvari dejansko v medicini v prihodnosti odvijale, je vedno težko napovedati. A na Medicinski fakulteti v Ljubljani pravijo, da bo zagotovo v bolnišnicah in ambulantah na voljo več priročne tehnologije. Nekatere diagnostične naprave bodo lahko uporabljali tudi bolniki sami – s pomočjo svojih pametnih naprav. "Manj časa bomo porabili za pogovor s pacientom in vse več časa bo šlo za analiziranje podatkov, ki nastanejo ob spremljanju pacienta. Upamo lahko le, da ta trend ne bo vodil v nadaljnjo dehumanizacijo zdravniškega poklica in da ne bo šel na škodo zaupnega odnosa med zdravnikom in pacientom," pravi Švab in dodaja, da bodo nove aparature sicer povečale natančnost merjenj, humanega odnosa med zdravnikom in bolnikom pa ne bodo mogle nadomestiti.