Bo dan na Zemlji imel 25 ur?

Strokovnjaki so v študiji, katere izsledke je predstavil Sky News, primerjali dogajanje na nebu od leta 720 pr. n. št. do leta 2015, da bi ugotovili, kdaj bo imel dan na Zemlji 25 ur. Dnevi na našem planetu se namreč podaljšujejo, je odkrila ekipa znanstvenikov. A če vas je prešinilo, da bomo morda v dodatni uri uživali že čez nekaj let, vas moramo razočarati. Proces bo tekel izjemno počasi.

V zadnjih 27 stoletjih se je dan povprečno podaljšal za dve milisekunde na stoletje. 6,7 milijona let bo tako trajalo, da bo dan daljši za eno samo minuto, za dodatno uro pa bomo morali počakati še 200 milijonov let. "To je počasen proces," je dejal Leslie Morrison, soavtor študije. Raziskovalci Univerze v Durhamu so skupaj z britanskim navtičnim uradom zbrali dokaze iz zgodovinskih zapisov o sončevih in luninih mrkih. Morrison, sicer upokojeni astronom s Kraljevega observatorija v mestu Greenwich, je dejal, da Zemljina orbita ni tako počasna, kot so sprva domnevali. "Babilonske izračune iz Britanskega muzeja, napisane na klinopisih, so proučevali strokovnjaki z vsega sveta."

Ekipa strokovnjakov je sicer preučevala gravitacijsko teorijo o gibanju Zemlje okoli Sonca in Lune okoli Zemlje, da bi izračunali prihodnje lunine in sončeve mrke, vidne z našega planeta. Nato so izračunali še, kje na Zemlji bodo vidni, izračune pa primerjali z opazovanji mrkov, ki so jih zapisali antični Babilonci, Kitajci, stari Grki, Arabci in srednjeveški Evropejci. Ekipa je našla neskladnosti med tem, kje naj bi bili mrki vidni, in kraji, kjer so se dejansko videli na Zemlji. Podatki so seveda zgolj približni, saj se geološke sile, ki delujejo na Zemljino rotacijo, v tako dolgem obdobju ne bodo nujno držale konstantnega vzorca, kot so si ga zamislili znanstveniki.

Na Zemljino rotacijo sicer vplivajo številni dejavniki, od spreminjanja njene oblike, krčenja polarnega ledu od zadnje ledene dobe pa do elektromagnetskih interakcij med Zemljinim plaščem in jedrom ter sprememb v višini morske gladine.