Kriptovalute: nekateri Slovenci zaslužili milijone

Avtor bitcoina, do danes še vedno neznanec s psevdonimom Satoshi Nakamoto, je konec oktobra oziroma v začetku novembra 2008 – glede točnega datuma si različni viri niso enotni – naznanil projekt bitcoin. V naslednjih mesecih je prek kriptografskega poštnega seznama podal specifikacijo valute in dokaz koncepta, nato pa leta 2010 projekt zapustil. Skupnost je kljub temu rasla naprej, bitcoin pa je pritegnil številne razvijalce.

Kriptovalute je mogoče kupiti v menjalnicah ali si jih prislužiti z delom, najpogosteje rudarjenjem kriptovalut. Rudarjenje kriptovalut je, poenostavljeno povedano, odkrivanje novih kovancev. Uporabniki si namreč kriptovalute nenehno izmenjujejo, vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, pa se zberejo v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da transakcije potrdijo in jih zapišejo v glavno evidenco, ki se imenuje veriga blokov oziroma blockchain.

Ena bolj znanih evropskih menjalnic je slovensko-luksemburški Bitstamp, ki sta ga ustanovila Slovenca Nejc Kodrič in Damijan Merlak in je pred kratkim dobil novega lastnika. To je postala belgijska investicijska družba NXMH, vrednosti posla pa v družbi ne razkrivajo.

Tako kot ostale kriptovalute bitcoin ni reguliran, kar pomeni, da nad njim ne bdi nobena centralna banka niti ni podprt s strani katere od držav. Kot ostale kriptovalute se bitcoin uporablja kot plačilno sredstvo za dobrine in storitve, da se ga zamenjati tudi za druge valute.

Bliskovita rast in globok padec

Bitcoin je bil ob svojih začetkih vreden manj kot dolarski cent. Do sredine lanskega januarja se je cena postopno dvignila na okoli 750 dolarjev, nato pa je začela eksponentno rasti in v začetku decembra presegla 12.500 dolarjev.

Eksplozivna rast se je nadaljevala in bitcoin je v manj kot mesecu dni zrasel na več kot 20.000 dolarjev. Nato pa je prišlo do obrata krivulje; 17. januarja letos je vrednost bitcoina prvič po 1. decembru upadla pod 10.000 dolarjev, v začetku februarja pa je bila valuta vredna le še nekaj več kot 8000 dolarjev.

Po nekaj nihanjih se je cena do konca oktobra spustila na nekaj več kot 6300 dolarjev. Tržna kapitalizacija je 30. oktobra znašala približno 109,91 milijarde dolarjev, v preteklosti pa je presegla celo 300 milijard dolarjev.

Na trgu je trenutno nekaj manj kot 17,35 milijona bitcoinov. Pri številu 21 milijonov se bo nastajanje bitcoinov povsem ustavilo, rudarji pa bodo plačilo po ocenah analitikov prejemali le še iz naslova prostovoljnih prispevkov pri nakazilih.

Privlačno za tatove

Kriptovalute se shranjuje v digitalni denarnici, ki je lahko programska ali strojna. Programska je v obliki programa na osebnem računalniku, strojna pa v obliki majhne naprave, največkrat v obliki ključka USB, ki deluje kot denarnica. Ker so slednje fizično ločene od računalnikov, so zaščitene pred krajo s strani kibernetskih kriminalcev. Nekateri uporabniki valuto pustijo pri spletni borzi, kjer so jo kupili, kar pa po opozorilih strokovnjakov ni najbolj varno, saj je nekaj takšnih spletnih strani v preteklosti preprosto izginilo s spleta.

Pogosti so tudi hekerski napadi na menjalnice kriptovalut, v katerih nepridipravi z računov uporabnikov ukradejo kriptožetone. Hekerji so v začetku decembra napadli tudi slovensko družbo Nicehash in ji z računov ukradli 4700 bitcoinov v tedanji vrednosti okoli 56 milijonov evrov.

Podjetje je dva tedna po napadu ponovno začelo delovati, ob pomoči tujih vlagateljev pa je uporabnikom doslej povrnilo okoli 60 odstotkov ukradenih bitcoinov, ki pa so bili v času kraje vredni precej več kot ob vrnitvi. Preiskava hekerskega napada še vedno poteka, saj so takšne preiskave po navedbah policije dolgotrajne.

Od velikega zanimanja javnosti do spomenika blockchainu

Bitcoin in druge kriptovalute so ogromno zanimanja požele tudi med Slovenci. Pripovedi o znancih, ki so hitro in enostavno obogateli, so marsikoga prepričale v trgovanje s kriptovalutami, pri čemer pa vsi pred tem početjem niso pridobili ustreznih znanj. Na spletu je tako mogoče zaslediti kar nekaj zgodb o osebnih stečajih zaradi dolgov, ki so posledica vlaganj v kriptovalute.

Na področju blockchain tehnologije pa je v Sloveniji nastalo tudi več uspešnih zgodb. Več podjetij, ki inovativno koristijo rešitve tehnologije veriženja blokov, je svoje sedeže registriralo v Kranju. Marca so v Kranju odkrili tudi prvo tako imenovano blockchain obeležje na svetu, in sicer v lani urejenem krožišču v bližini kranjskega sodišča. Kot so poudarili, gre za poklon uporabnim perspektivam novih tehnologij.

Nekatera izmed slovenskih podjetij, ki so izdala svoje kripto žetone so tudi: Sun Contract, Viberate, Hive, Eligma.

Obeležje sestavljata tri tone težak sedemmetrski kovinski obod in znak za bitcoin, ki je po zamislih Selmana Čorovića nastal v delavnici Aleksandra Frančeškina. Vpetje obeležja na povezovalno krožišče po navedbah občine simbolizira decentraliziranost povezovanja, ki ne ponazarja zgolj dostopa do ene točke, marveč ponuja prehod do izhodišč, ki posamezniku nudijo več poti.

Negotova prihodnost

Glede prihodnosti kriptovalut si analitiki niso enotni. Mnogi vztrajajo, da gre za modno muho, ki bo sčasoma povsem potihnila. Vlagatelje tako opozarjajo, da so priložnosti za zaslužek že zdavnaj mimo.

Nekateri drugi še vedno trdijo, da imajo kriptovalute dolgoročno prihodnost kot alternativa uveljavljenim plačilnim sredstvom. Bitcoin bi po njihovem mnenju s svojo anonimnostjo in univerzalnostjo lahko nadomestil denar, kot ga poznamo danes.

Številni ne glede na vse poudarjajo, da je tehnologija veriženja blokov precej več kot le kriptovalute. Njena uporaba bi tako lahko postala razširjena na vseh področjih, na kar trenutno kažejo številni uspešni projekti od zdravstva do energetike.