Britanske sile so leta 1897 naropale na tisoče umetnin v tedanji kraljevini Benin, ki je obsegala ozemlje današnje jugozahodne Nigerije, tudi slavne bronaste vojščake. Na tisoče artefaktov je pot, skozi dražbe, našlo v Evropo, tudi v številne muzeje in zasebne zbirke po vsej Stari celini.
V zadnjih letih pa se zaradi kulturnega pomena, ki ga imajo beninske umetnine, večinoma iz medenine, brona in slonovine, krepi mednarodni pritisk za njihovo vrnitev.
Etnološki muzej Berlina sicer hrani okoli 500 predmetov iz nekdanjega kraljestva Benin, večina izmed njih je prav znamenitih kovinskih kipcev in skulptur. "Želimo prispevati k razumevanju in spravi s potomci tistih, katerih kulturni zakladi so bili v času kolonizacije ukradeni," je po poročanju BBC dejala nemška kulturna ministrica Monika Gruetters.
Prvi beninski zakladi se bodo na afriško celino vrnili leta 2022. Po desetletjih vrnjene umetnine naj bi hranili v muzeju zahodnoafriške umetnosti Edo, ki sicer še ni dokončan.
Tudi škotska univerza Aberdeen je pretekli mesec napovedala vrnitev beninskih umetnin, ki so ga dobili leta 1957 na dražbi. Že lansko leto pa je Francija oznanila, da bo današnjemu Beninu oziroma nekdanji kraljevini Dahomej vrnila zaklade, ki so jih pridobili v času francoske kolonialne oblasti.
Na stotine predmetov sicer še vedno krasi ameriške muzeje, okoli 900 pa se jih nahaja v britanskem muzeju. Ki se je prav tako lani znašel pod hudim pritiskom, naj jih vrnejo. Muzej je lani sicer dejal, da so zavezani "k stalni razstavi beninskih predmetov v Edu", a koliko predmetov nameravajo vrniti, ni znano.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.