Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae in Staphylococcus aureus so le tri izmed smrtno nevarnih bakterij, ki so že razvile odpornost na zdravila. Okužbe z njimi so pogoste in precej nevarne predvsem v bolnišničnih okoljih pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Nekdanja svetovalka britanske vlade za zdravje, profesorica Dame Sally Davies, je že leta 2013 opozorila, da odporne bakterije predstavljajo grožnjo človeštvu. Nevarnost je celo primerjala z globalnim segrevanjem in terorizmom. 

Danes pa znanstveniki opozarjajo, da se bodo trenutno znanim odpornim bakterijam pridružile nove vrste, kar bi lahko do leta 2050 vodilo v dodatnih 10 milijonov smrti na leto. Število smrti zaradi na novo odpornih bakterij bo tako višje od smrti zaradi raka in sladkorne bolezni skupaj, izpostavlja Index.hr. 

Zaradi tega znanstveniki že dalj časa poskušajo odkriti, kako bakterije postanejo odporne na antibiotike. Med drugim so v preteklih raziskavah ugotovili, da so bakterije izredno prilagodljive na vplive okolja. Pri tem jim pomaga predvsem hitra sposobnost razmnoževanja, saj iz ene bakterije že v slabih 20 minutah lahko nastaneta dve. Poleg tega si evolucijske prilagoditve prenašajo tudi horizontalno, kar pomeni, da jih ne prenesejo le na svoje potomce, ampak si jih prenašajo tudi med seboj – ne glede na to, katere vrste so. 

Lastnosti so izmenjujejo s pomočjo premičnih molekul DNK  (t. i. plazmidov), ki so ločene od bakterijske kromosomske DNK v celicah. Te prenesejo ob stiku, ob tem pa se osnovni DNK, torej tisti v celicah, ne spremeni. Če ima bakterija torej svoje gene na odpornost tudi v plazmidih, lahko 'protitelesa' prosto prenaša na druge – tudi nevarnejše bakterije. 

Nov mehanizem razvoja odpornosti, antibiotik okužbo še poslabša

Kot že omenjeno, znanstveniki neprestano raziskujejo delovanje teh odpornih bakterij. Avstralski znanstveniki so nedavno v reviji Nature Communications objavili prispevek, v katerem so predstavili novoodkriti mehanizem, ki bakterijam omogoča jemanje hranil oziroma folatov iz človeškega telesa, pri tem pa obidejo konzumacijo antibiotika. A kaj to sploh pomeni?

Da bakterije rastejo in povzročijo bolezen, morajo proizvajati lasten folat, zato nekateri antibiotiki pri bakterijah onemogočajo lastno proizvodnjo folata. "Ob ogledu antibiotika, ki se običajno predpisuje za zdravljenje kožnih okužb, ki jih povzroča beta-hemolitični streptokok skupine A, pa smo našli nov mehanizem odpornosti. Ker bakterija ni mogla proizvajati lastnega folata, ga je vzela iz človeškega gostitelja. Antibiotik je v tem primeru okužbo še poslabšal," je raziskavo opisal vodja študije Timothy Barnett iz britanskega centra za cepiva in okužbe. 

A antibiotike, ki ciljajo na blokiranje proizvodnje lastnega folata pri bakterijah, znanstveniki razvijajo že 80 let. "Sumimo, da gre le za vrh ledene gore in da je takih bakterij več," pa je odkritju dodal Barnett. Poleg tega je izpostavil, da novega mehanizma odpornosti ni mogoče zaznati z metodami, ki se jih navadno poslužujejo laboratoriji v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, in da bodo zato klinike vedno težje predpisovale učinkovita zdravila. 

Specialistka klinične mikrobiologije s hrvaške infekcijske klinike dr. Iva Butić pa meni, da bo težava prisotna pri vseh bakterijah, ki se širijo na način folatov. Kot je omenila, je odpornost bakterij veliko bolj zapletena, kot so ocenjevali. 

Okužba z odpornimi bakterijami bolj verjetna od okužbe s covidom-19

Avstralski znanstveniki, ki prav tako proučujejo na antibiotike odporne bakterije, pa opozarjajo, da bo kmalu obstajalo večje tveganje za okužbo s slednjimi kot covidom-19. Po izračunih Svetovne zdravstvene organizacija naj bi se namreč letno število smrti zaradi odpornih bakterij do leta 2050 povzpelo na 10 milijonov. "Svetovno gospodarstvo bi lahko boj proti tem boleznim stalo do 100 milijard dolarjev (evrov) na leto," so še opozorili. 

Barnett zato izpostavlja, da so nadaljnje raziskave odpornosti bakterij nujne. "Drugače se bomo znašli v svetu, kjer ne bo mogoče zaustaviti smrtonosnih okužb, bolniki z rakom ne bodo mogli prejemati kemoterapije, prav tako se bo zmanjšalo število operacij," je poudaril. 

Znanstveniki se bodo tako v prihodnje osredotočili na razvoj testnih metod, ki naj bi omogočale odkrivanje dodatnih vrst odpornosti, s čimer bi lahko bolnikom zagotovili nove – in učinkovite – metode zdravljenja. Butić ob tem poudarja, da se je zaenkrat kot najučinkovitejši izkazal penicilin. "Odkar se klinično uporablja penicilin, torej od leta 1943, streptokoki skupine A niso razvili odpornosti nanj, kar velja za čudež," je povedala. Ob tem so znanstveniki poudarili, da je izrednega pomena odgovorna uporaba antibiotikov. Konzumacija antibiotikov v Sloveniji je sicer pod evropskim povprečjem.