Najstarejši prednik človeka dobil obraz in pod vprašaj postavil teze o evoluciji človeka

Fosilni ostanki skorajda popolno ohranjene lobanje pripadajo starodavnemu homininu Australopithecus anamensis, ki velja za najstarejšega člana skupine avstralopitka oziroma Australopithecus. Znanstveniki so verjeli, da vrsta prestavlja neposrednega prednika slavne Lucy oziroma vrste Australopithecus afarensis. A novo odkritje to tezo postavlja pod vprašaj. 

Ko sta 24. novembra 1974 ameriška paleoantropologa Donald Carl Johanson in Tom Gray pri Hadarju v Afarskem trikotniku v Etiopiji našla ostanke 3,18 milijona let starega okostja vrste afarensis in ga poimenovala Lucy, je ta zaslovela tudi med raziskovalci evolucije človeka, njeni neposredni predniki pa so ostali skorajda pozabljena senca na družinskem drevesu človeka, saj so bili edini ostanki, ki so pričali o njih, nekaj zob, kosti in ostankov lobanje.

A vse to je zdaj spremenila najdba lobanje odraslega moškega, ki so ga poimenovali MRD, znanstvenikom pa je uspelo celo 'poustvariti njegov obraz'. Fred Spoor z Naravoslovnega muzeja v Londonu je za Guardian dejal, da bi "lobanja lahko postala nova slovita ikona človeške evolucije".   

Prvi del lobanje, natančneje čeljust, je na območju regije Afar v Miro Dora že leta 2016 odkril Yohannes Haile-Selassie z Univerze Case Western Reserve University in Naravoslovnega muzeja v Clevelandu: "Nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem zagledal del lobanje. Šlo je za trenutek Eureke, sanje so se uresničile." 

Analize so pokazale, da je imel MRD majhne možgane, približno četrtino velikosti možganov današnjega človeka, razvil je močno čeljust in izrazite ličnice, kar naj bi mu pomagalo pri žvečenju trše hrane med sušnim obdobjem, ko so imeli na voljo manj rastlinstva. Ostanki usedlin namigujejo, da je MRD živel ob reki ali jezeru, obkrožen z drevjem in grmičevjem.

A najdba predvsem dokazuje še eno pomembno dejstvo – anamensis in afarensis, vrsta, kateri pripada tudi Lucy, sta sobivali vsaj okoli 100.000 let. Kar pa pod vprašaj postavlja dolgoletno prepričanje, da je bila evolucija človeka linearna, kar pomeni, da se z izginotjem ene vrste pojavi oziroma jo nadomesti druga.

Pred tem so znanstveniki namreč domnevali, da naj bi Australopithecus anamensis živel na območju vzhodne Afrike med 4,2 in 3,9 milijoni let nazaj, MRD pa to prestavlja na vsaj 3,8 milijona let.

Anamensis še vedno velja za prednika Lucy, a se je očitno obdržal tudi v njenem času. Haile-Selassie tako pravi, da je najdba "spremenila naše razumevanje človeške evolucije, saj spodbija prejšnje razumevanje o prehodu med dvema vrstama".

Pokrajina tistega obdobja bi bila po pisanju Guardiana polna izjemno strmih hribov, prepadov in aktivnih vulkanov, zaradi česar bi se populacije med seboj zlahka ločile. Poti različnih skupin pa so se lahko med seboj križale, verjetno je, da so tekmovale za hrano in teritorij. 

Fosilni ostanki vrste afarensis se pojavljajo vse do treh milijonov let nazaj, večkrat se je vrsto tako predstavljalo kot tisto, iz katere so se verjetno razvil rod homo, ki mu pripada tudi moderni človek. A odkritje, da je več vrst sobivalo skupaj, je izzvalo tudi to hipotezo: "Zaradi več kandidatov v pravem času in na pravem mestu je težje ugotoviti, iz katerega se je razvil homo," pa pravi Stephanie Melillo, soavtorica analize najdbe z Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology.

Medtem Spoor MRD označuje za "najstarejšo znano vrsto, ki je nedvomno del človeškega evolucijskega drevesa". Starejši fosilni ostanki, kot je Ardi, datiran 4,4 milijona let v preteklost, so namreč bolj sporni, saj jih nekateri uvrščajo med izumrle vrste primatov oziroma spada med opico in človekom.