Znanstveniki, ki preučujejo radijske valove iz vesoljskih globin, so zaznali izjemno šibke svetlobne signale, za katere so prepričani, da so nastali v trenutku, ko so se "prižgale" prve zvezde – okoli 180 milijonov let po nastanku vesolja.
Gre za preboj v znanosti, ki bi lahko pomagal odkriti nekatere največje skrivnosti vesolja. Odkritje namreč lahko znanstvenikom pomaga razjasniti uganko o tem, kako so nastale zvezde in nenazadnje tudi vse okoli nas. Gre namreč za posnetek začetka svetlobe, kot jo poznamo, so znanstveniki zapisali v reviji Nature.
Radijski valovi razkrivajo tudi, kakšen učinek je imela svetloba ob prižigu teh prvih zvezd na vodik okoli njih. Ultravijolično sevanje je vplivalo na vodikove atome, kar je povzročilo značilno oddajanje signala.
Preden se je to zgodilo, je bilo namreč vesolje temno in izpolnjeno večinoma z vodikom. Kako so lahko v takšnem okolju nastale današnje zvezde si je zelo teško predstavljati, glede na to, da je večina snovi, ki je razmetana po vesolju, tudi nastala v zvezdah. Svetlobne signale so zaznali s pomočjo radijskega teleskopa, ki je nameščen na zahodu Avstralije.
Kot je za The Independent pojasnil znanstvenik iz Inštituta za tehnologijo Alan Rogers je svetloba teh čisto prvih zvezd omogočila, da je vodik abosrbiral zunanje sevanje, znanstveniki pa so zdaj lahko zaznali njegovo silhueto na določenih radijskih frekvencah.
Ena od stvari, ki je presenetila znanstvenike, je tudi ugotovitev, da je bil vodik v zgodnjem obdobju nastanka vesolja dvakrat bolj hladen, kot so sprva domnevali. Ni še jasno, zakaj je tako, a razrešitev te uganke bi lahko znanstvenikom pomagala bolje razumeti temno snov. Ta je namreč za znanstvenike še vedno ena največjih ugank.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.