Astronomi so opazili, da svetli izbruhi rentgenskih žarkov izvirajo iz supermasivne črne luknje v središču galaksije, ki je od Zemlje oddaljena 800 milijonov svetlobnih let. Raziskovalci so sicer preučevali značilnost, imenovano korona, vendar pa so teleskopi zaznali tudi nepričakovane "svetlobne odmeve". Ti rentgenski žarki so se držali čudnega vzorca: po svetlih in žarečih rentgenskih žarkih so se pojavili še eni, ki so bili manjši, počasnejši in ki so imeli drugačno barvo, poročajo tuji mediji.
Videti je bilo, kot da ti rentgenski žarki odsevajo z druge strani črne luknje, je dejal astrofizik z univerze Stanford Dan Wilkins. Toda tak dogodek bi se zdel zelo nenavaden, saj so črne luknje znane predvsem po tem, da pogoltnejo vse, kar se jim preveč približa, tudi svetlobo. "Svetloba, ki gre v črno luknjo, ne pride ven, zato ne bi smeli videti ničesar, kar se nahaja za črno luknjo," je dejal.
Vendar pa so bili ti rentgenski žarki vidni zaradi še ene, manj znane lastnosti črnih lukenj. "Svetlobo lahko vidimo zato, ker črna luknja deformira prostor, upogiba svetlobo in zvija magnetna polja okoli sebe," je pojasnil Wilkins.
Svetloba vidna zaradi gravitacijskega privlaka črnih lukenj
Odkritje potrjuje teorijo Alberta Einsteina o splošni relativnosti. Gravitacijski privlak črnih lukenj je namreč upognil svetlobne žarke okoli sebe, zaradi česar so lahko znanstveniki prvič videli, kaj se skriva za njimi. Roger Blandford, soavtor raziskave, objavljene v reviji Nature, je dejal: "Pred petdesetimi leti, ko so astrofiziki začeli ugibati, kako bi se magnetno polje lahko obnašalo blizu črne luknje, niso vedeli, da bomo nekega dne imeli tehnike, ki nam omogočajo, da lahko Einsteinovo splošno teorijo relativnosti vidimo tudi neposredno v akciji."
Raziskava se je sicer začela z nekoliko drugačnim ciljem. Znanstveniki so namreč preiskovali veliko pogostejšo svetlobo, imenovano korona, ki se ovije okoli zunanje strani črne luknje. Korona svetloba nastane, ko črna luknja pogoltne kakšen material.
Raziskovalci menijo, da se korona začne, ko črna luknja vase posrka plin in se s tem segreje na več milijonov stopinj. Zaradi vročine se elektroni odtrgajo od atomov in tvorijo ogromna obočna in vrtljiva magnetna polja, ki se ločijo. "To magnetno polje, ki se veže in nato zaskoči blizu črne luknje, segreje vse okoli sebe in proizvaja te visokoenergijske elektrone, ki nato proizvajajo rentgenske žarke," je pojasnil Wilkins.
Toda presenetili so prav tisti manjši utripi. Medtem ko so Wilkins in njegova ekipa opazovali črno luknjo, so opazili, da se zdi, kot da korona utripa. Ti utripi, ki jih povzročajo rentgenski impulzi, ki se odbijajo od velikega diska plina, so prihajali izza sence črne luknje. A ker črna luknja upogne prostor okoli sebe, se okrog nje upognejo tudi rentgenski odsevi, kar pomeni, da lahko žarke opazimo.
"Že več let gradim teoretične napovedi, kako se nam prikazujejo ti svetlobni odmevi," je dejal Wilkins. "Videl sem jih že v teoriji, ki sem jo razvijal, zato sem tudi lahko hitro ugotovil povezavo, ko sem jih videl pri opazovanju s teleskopom."
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.