Od maja do oktobra lani se je amazonski pragozd, ki velja za pljuča našega planeta, soočal z najhujšimi požari v moderni zgodovini. A tudi letošnje stanje se približuje lanskoletni krizi.
Število požarov avgusta je bilo drugo največje v zadnjem desetletju – gorelo je kar 29.307 požarov oziroma le 5,2 odstotka manj kot leta 2019, kažejo podatki brazilskega nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave INPE. Pri tem je inštitut dejal, da je imel eden od njihovih satelitov tehnične težave, tako da bi bila številka za avgust lahko še večja. Medtem podatki INPE za letošnji julij kažejo, da se je število požarov v primerjavi z julijem lani povečalo za kar 28 odstotkov.
Lanskoletna katastrofa amazonskega pragozda je sprožila ostre kritike mednarodne skupnosti na čelu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je požare označil za mednarodno krizo. Soočen s pritiski je predsednik Jair Bolsonaro, ki sicer velja za skeptika do podnebnih sprememb, v boj s požari na koncu poslal vojsko.
Pred dobrim mesecem dni je, kljub podatkom o vnovični krizi v Amazoniji, dejal, da je "zgodba o tem, da Amazonija gori, laž". Kljub temu so oblasti sredi julija tako prepovedale požige v Amazoniji in Pantanalu za 120 dni. Že maja pa je znova na območje napotil vojsko, uradno na misijo proti okoljskim zločinom.
Kritični do predsednika, ki je v preteklosti javno izražal dvom o podnebnih spremembah ter napovedoval ukinitev ali omilitev okoljevarstvenih predpisov in celo odprtje pragozda za kmetijstvo ter rudarjenje, so predvsem okoljevarstveniki. "Lansko leto so prizori amazonskega gozda v plamenih zakrožili po naslovnicah svetovnih medijev. Letos se tragedija ponavlja. Kljub temu želi vlada zmanjšati sredstva okoljskemu ministrstvu za naslednje leto," je za AFP dejal tiskovni predstavnik organizacije Greenpeace, Romulo Batista. "Podatki dokazujejo neuspeh drage in slabo načrtovane operacije brazilskih vojaških sil v Amazoniji, s katero je brazilska vlada poskušala nadomestiti pravi načrt proti deforestaciji."
Amazonijo ogrožata nelegalna sečnja in nelegalno rudarjenje, večino požarov naj bi z namenom pridobivanja površin za kmetovanje povzročil človek. Vsako minuto tako v gozdu izgine površina dreves, velika za tri nogometna igrišča. V nevladni organizaciji Inštitut Kabu, ki zastopa avtohtono ljudstvo Kayapo, pravijo, da so v zadnjih dveh letih opazili velik porast nezakonitega rudarjenja in sečnje. "Pomanjkanje inšpekcijskih nadzorov okoljskega inštituta Ibame in policije je še spodbudilo okoljska kazniva dejanja na območjih, kjer prebivajo avtohtona plemena," navaja Guardian.
"Razmere v Braziliji so brez dvoma najhujše v zadnjih 30 letih in na žalost so bile popolnoma pričakovane. Predsednik je bil izvoljen na podlagi svoje protiokoljske retorike in zdaj uresničuje svoje obljube," pa je za Guardian dejal okoljevarstvenik Carlos Rittl. "Leto 2020 bo grozno."
Požari se bodo nadaljevali vsaj do oktobra, "gre za tragedijo, ki jo je bilo mogoče napovedati," je dodal Rittl. "Pod Bolsonarom Brazilija postaja ena največjih groženj okolju na svetu."
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.