Terapija CAR-T je vrhunsko zdravljenje, ki reprogramira bolnikove imunske celice za boj proti raku. Ta inovativni pristop vključuje odvzem T-celic, vrste belih krvnih celic, ki igrajo ključno vlogo v imunskem sistemu, in njihovo spreminjanje v laboratoriju, da bolje prepoznajo in napadejo rakave celice.
Te okrepljene T-celice se nato pomnožijo in vrnejo nazaj v pacienta, kjer iščejo in uničujejo rakave celice. Pristop naj bi bil učinkovit tudi pri limfomih, ki jih je težko zdraviti.
Novembra 2023 je ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) napovedala, da bo pod drobnogled vzela to revolucionarno zdravljenje in preverila, ali terapija CAR-T morda povzroča nove vrste raka pri nekaterih bolnikih, ki so bili zdravljeni, poroča The Conversation. To je seveda pomembno vprašanje.
Sprva je FDA izpostavila 20 primerov, ko so se pri bolnikih po zdravljenju s CAR-T pojavili novi raki imunskih celic, kot so limfomi ali levkemije. To je sprožilo vprašanja o tem, ali bi za te bolnike obstajala boljša zdravljenja.
Do marca 2024 je nato FDA dokumentirala 33 takih primerov med približno 30.000 zdravljenimi bolniki. Posledično imajo vse terapije CAR-T zdaj opozorilo o možnem tveganju za razvoj sekundarnih rakov. Svojo preiskavo je začela tudi Evropska agencija za zdravila.
Še vedno sicer ni jasno, ali nove vrste raka neposredno povzročajo celice CAR-T ali so vpleteni drugi dejavniki. Prav tako pa podatki kažejo, da so ti raki zelo redki.
Številna zdravljenja raka so sicer povezana s tveganjem sekundarnih malignomov in seveda ponovitve raka. Pacienti, ki so prejemali terapijo CAR-T, so pogosto imeli več drugih zdravljenj, ki bi prav tako lahko prispevala k tveganju, zato se raziskovalci trudijo identificirati, kakšna je res vloga CAR-T.
Terapija CAR-T je bila sprva uporabljena za bolnike brez drugih možnosti zdravljenja, vendar je bila od takrat odobrena tudi za nekatere vrste krvnega raka, kot sta limfom in multipli mielom. Znanstveniki raziskujejo tudi potencial za zdravljenje čvrstih tumorjev, vključno s težko ozdravljivimi možganskimi raki, avtoimunskimi boleznimi, staranjem, virusom HIV in drugimi stanji.
Proces ustvarjanja CAR-t celic vključuje uporabo virusov za vstavljanje novega genskega materiala v T-celice. Ti retrovirusi so zasnovani tako, da prenašajo gen za himerni antigenski receptor v T-celice. Čeprav so ti retrovirusi spremenjeni, da so varni, vedno obstaja tveganje, da bi novi genetski material lahko motil druge pomembne gene in potencialno povzročil raka – pojav, znan kot "insercijska mutageneza". To pomeni, da se celici doda nov genetski material.
Stroka sicer poudarja, da je kljub tem ugotovitvam ključno poudariti, da so sekundarni raki še vedno redki in da imajo lahko te celične terapije velike koristi pri zelo bolnih ljudeh. Tveganje torej obstaja, vendar je zelo nizko v primerjavi z neposredno grožnjo, ki jo predstavlja bolnikov obstoječi rak.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.