'Vojna' umetne inteligence: Se moramo kitajske bati bolj kot ameriške?

Odkar je pred 14 dnevi v svet pogledal kitajski DeepSeek, se je na bojišču umetne inteligence z bliskovito hitrostjo zgodila že cela vrsta novosti. "In tako približno to poteka ves čas,  napredek na tem področju je silno hiter. Vsaka novost nekako odpira novo polje priložnosti," poudarja član strokovnih skupin za raziskovanje umetne inteligence pri Evropski komisiji, NATU, OECD, UNESCU Marko Grobelnik iz Instituta Jožefa Stefana. 

ChatGPT je na trg prišel novembra 2022. Zakaj je Kitajska potrebovala toliko časa, da se je priključila ZDA v resnem spopadu na področju umetne inteligence?  

Na področju moderne umetne inteligence so potrebne tri sestavine. Prva so podatki. Te imajo tako Kitajci, Američani in Evropejci. Druga sestavina so možgani, torej ljudje, ki imajo znanje. V Evropi imamo tega kar veliko, tudi v ZDA. Kitajci pa imajo, če se tako izrazimo, pametnih študentov še več, ker so ogromna država. Potem je tu še tretja sestavina – infrastruktura. Na svetu je samo eno resno podjetje – Nvidia, od katerega poskušajo vsi kupovati visokozmogljive čipe. Ta ima tako rekoč monopol. Američani imajo zato veliko boljši dostop do te infrastrukture in  do neke mere tudi Evropejci. Kitajci pa tega dostopa nimajo zaradi prepovedi izvoza teh čipov na Kitajsko, kar jih je vsaj začasno pomembno upočasnilo. Zato je morda videti, da so se zbudili malo pozno, a temu seveda ni tako. Na tem zelo trdo delajo že kar nekaj let. A manjka jim ta infrastruktura, ki jo zdaj počasi nadomeščajo, deloma tako, da delajo s slabšimi čipi ali pa jih nekako ilegalno uvozijo. Dejstvo je, da imajo čipe, ki jih ne bi smeli imeti. A ta ovira jih je tudi spodbudila k inovativnosti. Potrebovali so boljšo idejo in to jim je uspelo. DeepSeek so naredili zelo dobro, tu ni nobenega dvoma. 

Lahko primerjava Chat GPT in DeepSeek? Kaj novega je prinesel DeepSeek? 

DeepSeek se je praktično od nikoder pojavil že jeseni, a se je na lestvicah zelo hitro povzpel. To je bil signal, da se nekaj dogaja. Takrat so objavili šele standardni model, zdaj pa so predstavili še model, ki je sposoben sklepanja. In zdaj so v kratkem času v tej kategoriji prilezli zelo visoko – so že na tretjem mestu. In to so naredili za bistveno nižji strošek kot druga podjetja. Da relativno mala ekipa zmore kaj takšnega, je bilo presenečenje. Naredili pa so tudi nekaj tehničnih izboljšav na različnih nivojih algoritma. Čip uporabljajo na drugačen, bolj učinkovit način, nekaj izboljšav je tudi pri numeričnih operacijah in sklepanju algoritma. Glavna izboljšava je, kako algoritem sklepa tudi na visokih nivojih, kako problem razgradi na manjše probleme in jih rešuje, sestavi nazaj v rešitev. Tako da so naredili kar dober posel.

Takoj so se pojavile skrbi glede varnosti kitajskega robotskega klepetalnika. Razkritih naj bi bilo več terabajtov občutljivih podatkov. Številni že prepovedujejo vgradnjo oziroma uporabo DeepSeeka. Se moramo kitajske umetne inteligence bati bolj kot recimo ameriške?

Če uporabljamo DeepSeek ali druge kitajske modele neposredno na 'webu' ali aplikacijah, ki si jih prenesemo na telefon, to pomeni, da gredo vsi naši podatki na Kitajsko. Tam se obdelajo. To Kitajci napišejo v pogoje uporabe, podobno kot to delajo tudi Google in ostali. Seveda je zahodni svet trenutno zelo nastrojen proti Kitajcem in zato se smatra, da če gredo naši podatki na Kitajsko, to ni dobro. To tehnologijo pa lahko, ker gre za odprtokodni sistem, uporabljamo tudi tako, da DeepSeek skopiramo na lastni računalnik, ga odklopimo od interneta in tudi uporabljamo. V tem primeru praktično ni nobene nevarnosti, da bi Kitajci kradli kakšne podatke, saj ne morejo do njega. Nevarnost je torej, če uporabljamo neposredno kitajski servis. Če pa so še kakšne druge varnostne luknje, je zdaj težko reči. Za zdaj nismo opazili posebnih problemov, ki bi nas ogrožali dosti drugače od ameriške tehnologije. Tu ni bilo doslej nič zaznanega. Tako je videti po slabih 14 dneh. Dokončnega odgovora na to, ali je v tem kaj skritega, pa nimamo. Tega se ne da odkriti - torej to bi vedel le tisti, ki je to skril. 

Kot izpostavljate, sistem ne odgovarja na kitajska politična vprašanja. 

Zagotovo vemo, da sistem ne odgovarja na občutljive kitajske tematike – o partiji itd. Tako kot tudi zahodni modeli ne odgovarjajo na problematična vprašanja – kako narediti bombo, ubiti človeka in podobno. Medtem ko so tudi zahodni modeli naučeni, da o politiki govorijo zadržano, včasih tudi distancirano, je kitajski model eksplicitno tiho. Zato je slišati precej kritik, da to ni demokratično. 

Se pravi, da lahko rečemo, da je Kitajska zdaj nekako ulovila ZDA v tem spopadu umetne inteligence? 

Ta tekma poteka praktično že dve leti. Doslej je bila med ameriškimi podjetji, zdaj pa so s prvim konkurenčnim produktom v prvo ligo prišli tudi Kitajci. V slabih dveh tednih, odkar je na trg prišel DeepSeek, pa se je zgodilo že ogromno novega. Dva dni zatem je model predstavila Alibaba, potem pa so hitro sledila ameriška podjetja, med njimi tudi Google. V le dveh tednih so tako ZDA odgovorile že z boljšimi produkti. Pri Kitajcih pa je seveda pomembno to, da so veliko cenejši, cenovno zelo ugodni, kar jih naredi precej bolj atraktivne.  

Zakaj pa Evropa na tem področju tako počasi lovi korak in ne pride v to prvo ligo? 

To je žalostna zgodba. Imamo ljudi, imamo podatke, imamo tudi infrastrukturo. Nimamo pa kulture investiranja v takšne projekte, kot lahko to vidimo v ZDA, predvsem v Silicijevi dolini. Tam se vlagajo strahovite vsote. Pri nas pa se stvari preprosto ne zgodijo. Kar Evropa daje v to, je bolj kapljica v morje. Mislim, da nas nazaj drži prav ta evropska konservativnost. Američani so veliko bolj pripravljeni tvegati, pri nas pa celo finančniki ne tvegajo radi. Investitorji preprosto niso pripravljeni investirati v evropska podjetja, kot se to dogaja v ZDA. Kitajci pa imajo strateško usmeritev, da želijo zmagati v tem spopadu umetne inteligence, zato v to vlagajo ogromna sredstva, ljudi itd. Drugi problem pa je evropejska razvajenost. Od velikih računalniških podjetij v Evropi imamo SAP, a oni na tem področju niso kaj dosti aktivni, zato tu ne moremo kaj preveč pričakovati. Potem ostane še nekaj podjetij, kot so Siemens, Spotify, ki so v velikosti nekje sto milijard, a nobeno od teh podjetij se kaj posebej ne trudi, da bi bilo v tej tekmi umetne inteligence konkurenčno. Poskusov na Kitajskem in v ZDA je namreč precej, le nekaj pa jih uspe.