5G in letala v Sloveniji: Posegi na vplivno območje letališč le ob zeleni luči CAA

V preverjanje je vključena Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), ki problematiko 5G podrobno analizira in je tudi v rednih stikih z ameriškimi letalskimi oblastmi (FAA). "S tem v zvezi je EASA že sredi decembra lani izdala varnostni bilten. Tam so varnostne informacije, ki smo jih na agenciji že poslali strankam – operaterjem, organizacijam, ki skrbijo za plovnost in vzdrževanje. 5G lahko vpliva na radio in radarske višinomere v letalu, v Evropi pa za zdaj še ni bilo zaznano, da bi se to zgodilo, zato je ta informacija preventivna in za v prihodnje ter na podlagi določenih spoznanj v ZDA," so za 24ur.com pojasnili na Javni agenciji za civilno letalstvo (CAA).

Gre za bojazni, da bi 5G signali potencialno lahko vplivali na instrument, ki pilotu pove, kako visoko je njegovo letalo, pri nekaterih modelih letal pa igra ključno vlogo med pristajanjem v slabem vremenu. Zlasti naj bi bili ogroženi nekateri boeingi. Višinomer deluje na določeni frekvenci, povezan pa je z drugimi sistemi, ki se uporabljajo, kadar je vidljivost zmanjšana. Frekvenca, na kateri deluje, je v zgornjem spektru delovanja širokopasovnega mobilnega omrežja. 5G sicer predstavlja naslednjo generacijo hitrosti prenosa podatkov prek mobilnih telefonov, sporen pa je bil vklop v t. i. C-pasu radijskih frekvenc.

V Evropi imamo drugačne frekvenčne pasove

"Gre pa v Evropi oziroma državah Evropske konference za pošto in telekomunikacije (CEPT) za druge frekvenčne pasove (3400–3800 MHz) kot  v ZDA (3700–3980 MHz). Ameriška operaterja AT&T in Verizon delata v frekvenčnem pasu 3800–3980 MHz in se s sevanjem izven tega pasu približujeta pasu 4200–4400 MHz, kjer delajo radijski višinomeri," so nam razložili na Agenciji RS za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).

Kot pojasnjujejo, je v Sloveniji pas 3600 MHz podeljen v skladu z Izvedbenim sklepom komisije (EU) 2019/235 za pas 3400–3800 MHz: "Tako se sevanje izven tega pasu konča pri 4000 MHz, kar je 200 MHz od pasu, kjer se nahajajo radijski višinomeri," dodajajo.

Norvežani v obsežna testiranja

Je pa Norveška na sestanku delovne skupine v okviru CEPT septembra lani predstavila meritve kompatibilnosti 5G v pasu 3400–3800 MHz in radijskih višinomerov v pasu 4200–4400 MHz. Norveške meritve niso pokazale tveganj, ko bo študija končana, pa bo agencija sledila izsledkom in priporočilom, sporočajo z Akosa.

Norveški regulator je skupaj z državnim podjetjem Avinor, ki deluje pod okriljem ministrstva za transport in komunikacije, izvedel testiranja z več različnimi letalskimi družbami, ki pristajajo na letališču Bergen, da bi odkrili morebitne funkcionalne nepravilnosti različnih vrst radijskih višinomerov na letalih zaradi delovanja 5G. "Testi so vključevali tako letalske družbe na komercialnih poletih, ki za pristanek uporabljajo sistem za instrumentalno pristajanje (ILS), kot tudi civilne in vojaške helikopterje, ki so izvajali prelet, lebdenje in heli-taksi manevre. Vsa letala, ki so sodelovala na testu, so bila med testom pod strogim in stalnim nadzorom, da bi lahko zaznali/izmerili morebitne nepravilnosti, o katerih bi lahko poročali piloti, vendar tveganj niso zaznali," zatrjujejo na Akosu.

5G je sicer v splošni uporabi v že več kot 40 državah sveta. Omenjeni komunikacijski stolpi so potrebni za zagotavljanje širokopasovnega mobilnega interneta. Omrežje v celoti načrtujejo operaterji v skladu z njihovimi načrti gradnje omrežij za zagotavljanje ustreznega pokrivanja in kakovosti storitev, pri tem pa morajo upoštevati vso veljavno zakonodajo na področju umeščanja infrastrukture v prostor.

Za postavitve v bližini Brnika je treba pridobiti mnenje agencije za civilno letalstvo 

Ali je v prihodnosti načrtovana tudi aktivacija tovrstnih stolpov v bližini Brnika ali drugih letališč v Sloveniji? "S temi podatki ne razpolagamo. Za postavljanje objektov na vplivnem območju letališč pa je treba na podlagi gradbenega zakona pridobiti mnenje Agencije za civilno letalstvo (CAA). Za zdaj agencija še ni prejela vloge za izdajo predhodnega soglasja za 5G, niti za postavitev tovrstnega stolpa. Vsekakor pa bi bilo treba to omejiti in začeti preverjanja že v fazi prostorskega urejanja. S tem v zvezi že potekajo aktivnosti med ministrstvom za infrastrukturo in agencijo za civilno letalstvo za izdajo splošnih smernic, kjer bi bile opredeljene tudi zahteve za implementacijo 5G," odgovarjajo na Direktoratu za letalski promet na pristojnem infrastrukturnem ministrstvu, ki je pristojna tudi za nadzor nad CAA.

"Ne glede na to, da na ministrstvu spremljamo to problematiko, je podrobnejše spremljanje v pristojnosti Agencije za civilno letalstvo, ki tudi stalno spremlja varnostne objave EASA. Poleg tega lahko agencija v določenih varnostno kritičnih razmerah neposredno izda varnostno direktivo, s katero bodisi prepove ali omeji letalske operacije ali celo prepove uporabo določenih sistemov, ki negativno vplivajo na letalsko varnost," dodajajo.

Poudarjajo še, da tudi Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO) na globalnem nivoju spremlja to temo in vpliv na občutljive letalske inštrumente, še posebej v bližini letališč – na delih, kjer pristajajo letala.  "V zvezi s tem bo po potrebi tudi sprejela ustrezna priporočila. Na zadnji konferenci na visoki ravni, ki je bila v oktobra, sta bila predstavljena problematika 5G in morebiten vpliv na radijske višinomere. Na podlagi tega je bilo na konferenci sprejeto priporočilo, kako ublažiti tveganja pri implementaciji 5G in vpliv na varnostno-kritične funkcije radijskih višinomerov," so zapisali.

"Tematiko spremljamo, nismo pa v zvezi s tem v posebnih stikih z drugimi organizacijami, prav tako ne razpolagamo z informacijami, s pomočjo katerih bi lahko konkretno odgovorili, kdaj in če se bo aktivacija teh stolpov zgodila pri nas," pa so nam ogovorili pri Fraportu Slovenija, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana. Zadnje dogajanje v ZDA sicer ni vplivalo na zmanjševanje števila letov z Brnika, tudi potniki se v zvezi s tem do sedaj nanje še niso obračali, dodajajo.

Ogroženi le nekateri modeli?

Kaj je šlo torej narobe čez lužo? Sredi januarja so polete na nekatera letališča v ZDA odpovedali številni prevozniki. Britanska agencija za civilno letalstvo CAA je izdala varnostno opozorilo letalskim družbam. Na tleh so tako ostala letala British Airwaysa, ki bi morala potnike z londonskega Heathrowa odpeljati v Boston, Chicago, Los Angeles, New York, San Francisco. Lete so takrat med drugim odpovedali tudi Emirates, Air India, Japan Airlines, Korean Air. 

Letalske družbe so ameriškega predsednika Joeja Bidna opozorile, da lahko nastanejo motnje pri najmanj 1000 poletih na dan, ker lahko komunikacijski stolpi s tehnologijo 5G pri nekaterih modelih letal povzročajo napačne radarske meritve, ki jih piloti uporabljajo med pristajanjem v slabem vremenu.

Ameriška telekomunikacijska velikana AT&T in Verizon sta se nato na pobudo letalskih družb, Zvezne uprave za zračni promet (FAA) in po osebnem posredovanju Bidna odločila za preložitev aktivacije komunikacijskih stolpov za omrežje 5G blizu nekaterih letališč. Kot sta sporočila, sta bila razočarana, da FAA ni uspela storiti tega, kar je storilo že 40 držav – omogočiti varno namestitev tehnologije 5G brez motenj za letalski promet. Zvezno upravo sta pozvala, da to stori čim prej.

V zadnjih dneh so sicer dosegli napredek in FAA je za približno 90 odstotkov ameriške flote komercialnih letal odobrila tudi pristajanje v slabi vidljivosti na takih letališčih, rešitve pa iščejo še naprej.