19 čarobnih kozmičnih spiral: bližnje galaksije skozi Webbovove 'oči'

Niz 19 fotografij, ki očarajo s spektakularnimi galaksijami, ki jih je v svoj objektiv ujel Nasin teleskop James Webb. 19 spiralnih galaksij, ki prikazujejo zvezde, plin in prah.

Te Webbove fotografije so del velikega, dolgotrajnega projekta, programa Physics at High Angular resolution in Nearby GalaxieS (PHANGS).

Pred Webbovimi podobami je imel sicer program PHANGS že številne podatke, ki jih je zajel Webbov predhodnik, Nasin vesoljski teleskop Hubble. A novi teleskop je zdaj zbral še veliko več novih koščkov te vesoljske sestavljanke.

Zgodba o nastajanju zvezd

"Webbove nove fotografije so izjemne," je povedala Janice Lee, projektna znanstvenica za strateške pobude na Znanstvenem inštitutu za vesoljski teleskop v Baltimoru. "Počutim se, kot da naša ekipa zaradi vseh teh podrobnosti na fotografijah ne more niti zadihati, seveda v pozitivnem smislu," pa je dejal podoktorski raziskovalec na Univerzi v Oxfordu v Združenem kraljestvu Thomas Williams.

Astronomi so navdušeni nad podrobnostmi slik, kar jim omogoča boljše razumevanje cikla nastanka zvezd. Webbova bližnja infrardeča kamera NIRCam je na teh fotografijah zajela na milijone zvezd, ki se lesketajo v modrih odtenkih.

Podatki srednjevalovne infrardeče kamere MIRI poudarjajo žareč prah, osvetlijo pa tudi zvezde, ki še niso popolnoma oblikovane ter so zato še vedno obdane s plinom in prahom. "Tu lahko najdemo najnovejše, najbolj masivne zvezde v galaksijah," pravi profesor fizike na univerzi Alberta v kanadskem Edmontonu Erik Rosolowsky.

'Okna' v kozmični prašni zavesi in rožnato-rdeča jedra

Znanstvenike ob tem navdušujejo tudi luknje v kozmični prašni zavesi. "Morda jih je ustvarila ena ali več zvezd, ki so eksplodirale, s tem pa ustvarile velikanske luknje," razmišlja profesor astronomije na Ohio State University v Columbusu Adam Leroy.

V rdečo in oranžno barvo so obarvana območja plina. Študija plinskih struktur bo zagotovila ključne vpoglede v to, kako galaksije "gradijo, vzdržujejo in ustavijo nastajanje zvezd".

Raziskave kažejo, da se galaksije širijo iz središča navzven. Zvezdna formacija se tako začne v samih jedrih, nato pa se širi po spiralnih lokih. Bolj kot je zvezda oddaljena od središča galaksije, večja je verjetnost, da je mlajša. Območja v bližini jeder so medtem ravno obratno prepredena s populacijo starih zvezd.

Včasih pa so jedra galaksij obarvana v rožnato in rdeče. Kot pojasnjuje znanstvenica na Inštitutu Max Planck za astronomijo v Heidelbergu v Nemčiji Eva Schinnerer, to lahko nakazuje, da se tam nahaja aktivna supermasivna črna luknja. "Možnost je sicer tudi, da so zvezdne kopice v bližini jedra tako svetle, da so nasičile ta del slike," pojasnjuje.

"Zvezde lahko živijo milijarde ali celo trilijone let," pravi Leroy. "Z natančnim katalogiziranjem vseh vrst zvezd pa lahko zgradimo bolj zanesljiv, celosten pogled na njihove življenjske cikle," dodaja.