160.000 let stara čeljust prvi dokaz o skrivnostni človeški vrsti, najden izven jame Denisova

V jami Baishiya Karst na tibetanski planoti v kitajski provinci Gansu so odkrili človeško čeljust, ki datira približno 160.000 let v preteklost. Ta pa sedaj ponuja nove podrobnosti življenja in izgleda skrivnostne človeške vrste denisovanov oziroma homo denisova. Gre za prvi fosil te človeške vrste, odkrit izven "njihove" jame, kjer so prvič odkrili novo vrsto. 

Izredno močna čeljust in nenavadno veliki zobje po mnenju znanstvenikov kažejo na to, da so denisovani izgledali podobno kot zgodnji neandertalci. Poleg tega so verjetno živeli na visoki nadmorski višini ter se prilagodili na tovrstni način življenja veliko pred prihodom sodobnega človeka na to območje. Skozi križanje med različnimi vrstami pa naj bi določene adaptacije za tovrstni način življenja prenesli celo na sodobne šerpe, ki v sebi nosijo gen, ki izvira iz denisovanov. "Najbolj verjetno je, da gen izvira od denisovanov, ki so se prilagodili na življenje na visoki nadmorski višini, in se je nato prenesel dalje znotraj iste regije," pravi Chris Stringer, strokovnjak na področju izvora človeka. 

"Do danes si nihče ni niti predstavljal, da so starodavni ljudje lahko preživeli v takem okolju," pripoveduje Jean-Jacques Hublin, avtor novih odkritij z Inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu. 

Pred 160.000 leti so bile razmere na tem območju še zahtevnejše kot so danes, temperature bi se spustile do minus 30 stopinj Celzija. "Gre za časovno obdobje, ki je bilo hladnejše kot danes...kar je neverjetno," pravi Hublin za The Guardian. 

Edini pred tem znani fosil vrste denisovanov so pred leti odkrili v jami Denisova na območju Sibirije - drobce prsta, nekaj zob ter nekaj kosov kosti. A znanstvenikom je uspelo z genetsko analizo uspeli dokazati, da je bila novoodkrita človeška vrsta, ki je po Zemlji hodila istočasno kot misleči človek (homo sapiens), neandertalci (homo sapiens neanderthalensis) in nedavno odkriti homo luzonensis, razširjena na območju današnje Evrope in Azije, poroča The Guardian.  

A najnovejša fosilna najdba predstavlja ključno povezavo med sibirskimi najdbami in fosili, odkritimi na območju današnje Kitajske - iz katerih pa znanstvenikom ni uspelo odvzeti DNK, a kažejo na izjemne podobnosti s sibirskimi vzorci.