Pacient je 34-letni mož in oče, ki je bil z izjemo blage astme pred covidom-19 popolnoma zdrav, prav tako ni nikoli kadil.
"To je bila prva presaditev pljuč zaradi posledic covida-19 v Sloveniji in ena izmed približno desetih doslej na svetu," razlaga doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med. Ekipa UKC Ljubljana je opravila že šestnajsto presaditev pljuč v letošnjem letu.
Pljučnica pogost pojav po okužbi s covidom-19
Covid-19 povzroči pljučnico pri več kot polovici bolnikov, pri nekaterih bolnikih pa so pljuča tako hudo bolna, da potrebujejo dodaten kisik ali celo mehanično ventilacijo. Prizadeti deli pljuč si lahko po okužbi povsem opomorejo ali pa ostanejo trajno uničeni.
Večina ljudi ima v pljučih dovolj rezerve, da lahko preživi tudi zgolj s polovico pljuč, vendar se zmanjšanje pljučne funkcije vedno pokaže z zmanjšano telesno zmogljivostjo, npr. pri športnih aktivnostih, hoji navkreber, vzpenjanju po stopnicah ...
"V nekaterih primerih lahko covidna pljučnica nepovratno uniči celotna pljuča. Temu pravimo dokončna odpoved pljuč, bolnika pa lahko reši le presaditev pljuč darovalca," pojasnjuje Štupnik.
Pacient se je okužil oktobra
"Naš bolnik je zbolel konec oktobra s kašljem in temperaturo. Po približno tednu dni so se pojavile še težave z dihanjem, ki so hitro napredovale. Po desetih dneh zdravljenja in mehanske ventilacije so pljuča povsem odpovedala, zato so ga morali v Centru za intenzivno interno terapijo UKC Ljubljana priključiti na napravo za zunajtelesno membransko oksigenacijo, s katero so preko zunajtelesne črpalke črpali kri iz telesa in jo nasičeno s kisikom vračali nazaj v telo," dodaja Štupnik.
Mesec dni odvisen od naprav
Bolnik je bil nato skoraj mesec dni popolnoma odvisen od zunajtelesnega obtoka, saj je šlo za popolno odpoved pljuč zaradi covida. Zdaj je dočakal presaditev pljuč.
"Covid je seveda pretežno bolezen starejših, vendar lahko prizadene tudi mlajše bolnike. Tako da vidimo tudi skrito plat covida, saj lahko ta bolezen pripelje do uničenja pljuč tudi pri mlajših bolnikih," je pravi prof. dr. Marko Noč.
Po štirih tednih zunajtelesne mebranske oksigenacije so ugotovili, da so pljuča dokončno uničena, in da je potrebna presaditev, za katero pa so primerni le bolniki, pri katerih normalno delujejo vsi ostali organi in so tudi dovolj mladi, da bodo lahko po posegu lahko dobro okrevali.
"Presaditev pljuč pri bolniku, ki je bil več tednov priključen na zunajtelesno mebransko oksigenacijo, skriva številne nevarnosti in pasti. Med drugim tudi možnost hude, včasih neobvladljive krvavitve, saj bolniki dobivajo heparin – zdravilo, s katerim preprečimo strjevanje krvi v ceveh in v napravi ECMO, obenem pa membrana za oksigenacijo krvi okvarja trombocite, krvne celice, ki imajo osrednjo vlogo pri zaustavljanju krvavitev," pravi Štupnik.
Pri bolniku so krvavitev dobro obvladali, presajena pljuča pa so takoj začela opravljati svojo funkcijo, zato so lahko z zunajtelesno mebransko oksigenacijo prenehali že v operacijski dvorani.
"Med samo transplantacijo je življenje pacienta v rokah anesteziologa in kirurga. Tako zaradi same narave transplantacije nadomeščamo delovanje pljuč in srca z aparatom za zunajtelesno podporo dihanju, z aparatom srce pljuča. Ko bolnik pride na naš oddelek, ga priklopimo na monitor življenjskih funkcij. Bolniki so v umetni komi dva do pet dni. Drugi dan naredimo bronhoskopijo, da preverimo, kako so nova pljuča prišita in povezana s sapnikom. Po nekaj dneh se bolnik začne prebujati in spontano dihati - stanje je še vedno kritično. V tem trenutku so pomembni respiratorni in lokomotorni fizioterapevti. Prav tako so pacienti imunsko oslabljeni, zato jih izoliramo v posebnih sobah," pa pojasnjuje doc. dr. Primož Gradišek, vodja oddelka za intenzivno terapijo.
Dolgotrajno in težko okrevanje
"Sedaj je pred nami največja in najtežja naloga, ki bo lahko trajala tudi več mesecev: krepitev mišic, ki so v mesecu in pol izgubile večino svoje moči, najprej dihalnih mišic, da bo bolnik lahko popolnoma samostojno zadihal, nato pa še mišic rok, nog in trupa, da se bo lahko spet vrnil v običajno življenje," pa dodaja Štupnik.
Ohranjajo program transplantacij
Čeprav je covid-19 ohromil številne oddelke, se program transplantacij v ljubljanskem UKC nadaljuje. "Transplantacijskega programa nismo zmanjšali in zato si toliko bolj prizadevamo, da se umaknemo iz 47 let starih prostorov v nove prostore za intenzivno zdravljenje," pravi Gradišek.
Kljub kadrovskim in prostorskim težavam zaradi epidemije covida-19 so letos presadili 116 organov - v primerjavi s 95 v letu 2019.
KOMENTARJI (327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.