3. oktobra se je začela nacionalna preventivna akcija za večjo varnost peščev ''Bodi viden – bodi previden'', ki bo trajala do 16. oktobra. Preventivna akcija posveča posebno pozornost večji osveščenosti pešcev, še posebej starejših in otrok – šolarjev, in voznikov glede pravilnega ravnanja v cestnem prometu. Zaradi vse krajšega dneva pa bodo v agenciji posvetili posebno pozornost tudi uporabi odsevnih teles, saj so pešci in tudi rekreativni tekači izpostavljeni večjim tveganjem prometnih nesreč in zmanjšani vidljivosti.
Na Agenciji za varnost prometa (AVP) izpostavljajo, da je cilj akcije zmanjšati število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci ter zmanjšati teže posledic teh prometnih nesreč. Cilj je tudi povečati uporabo odsevnih teles pri pešcih, saj so nadpovprečno izpostavljeni tveganjem prometnih nesreč in zmanjšani vidljivosti. ''Poleg teh ključnih ciljev pa je potrebno izpostaviti tudi podcilj iz Nacionalnega programa: zmanjšanje povprečnih hitrosti vozil znotraj naselij na 47 km/h ter upoštevanje prednosti pešcev na označenih prehodih za pešce,'' dodajajo na AVP.
V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013 – 2022 so predvideni ukrepi, ki se nanašajo tako na preventivne aktivnosti, izgradnjo in urejanje varne cestne infrastrukture za pešce ter ukrepi za umirjanje prometa ter ukrepi nadzora in kaznovanja neustreznega ravnanja v prometu, tako pešcev kot voznikov motornih vozil, ki najpogosteje ogrožajo pešce znotraj naselij na lokalnih cestah.
Kaj kaže statistika?
Pešci so ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, saj spadajo med ranljivejše udeležence. Po statističnih podatkih je delež udeleženosti pešcev v prometnih nesrečah v povprečju skoraj 15 odstotkov, a letošnji podatki presegajo povprečje.
Čeprav leta še ni konec, pa do zdaj beležimo med pešci 17 smrtnih žrtev, od tega jih je osem umrlo v naselju (trije na prehodu za pešce) in pet na avtocesti. Lani je v prometnih nesrečah skupaj umrlo 16 pešcev, kar je predstavljalo 13 odstotkov vseh smrtnih žrtev.
Število umrlih, hudo in lahko poškodovanih pešcev v letu 2009 do 2015
| posledice/leto | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 |
| mrtvi | 24 | 26 | 21 | 19 | 20 | 14 | 16 |
| hudo telesno poškodovani | 147 | 130 | 134 | 110 | 99 | 124 | 124 |
| lahko telesno poškodovani | 612 | 527 | 577 | 555 | 478 | 465 | 467 |
V zadnjih letih je naraslo število prometnih nesreč z udeležbo pešcev v naselju (v letu 2015 12 mrtvih v naselju, štiri izven naselja), med drugim tudi na prehodih za pešce, kjer so letos umrli trije pešci. Žal pa je bila med umrlimi pešci, kar pri štirih, ugotovljena visoka stopnja alkohola v krvi.
Evropska primerjava umrlih pešcev na milijon prebivalcev iz leta 2012 umešča Slovenijo na 11. mesto med državami članicami EU (devet umrlih na milijon prebivalcev). Najbolj uspešni državi sta Švedska s tremi umrlimi pešci na milijon prebivalcev in Nizozemska s štirimi umrlimi pešci na milijon prebivalcev. Evropsko povprečje je v letu 2012 znašalo 13 umrlih pešcev na milijon prebivalcev.
Umrli pešci po starostnih skupinah in po mesecih
Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši udeleženci. V letu 2015 je umrlo kar deset pešcev v starosti nad 64 let, letos že osem.
Umrli pešci po starostnih skupinah za obdobje 2010 do 2015 po letih
| starost/leto | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 |
| do 7 let | 1 | 1 | 1 | 1 | 0 |
| 8 - 14 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 15 - 17 | 0 | 1 | 0 | 1 | 0 |
| 18 - 24 | 1 | 0 | 1 | 0 | 0 |
| 25 - 34 | 2 | 0 | 2 | 0 | 0 |
| 35 - 44 | 4 | 1 | 4 | 1 | 0 |
| 45 - 54 | 3 | 2 | 3 | 2 | 5 |
| 55 - 64 | 3 | 11 | 3 | 11 | 1 |
| nad 65 | 7 | 3 | 7 | 3 | 10 |
| SKUPAJ | 21 | 19 | 21 | 19 | 16 |
Starejši pešci so pogoste žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil in svojih napak. Večina nesreč, ki jih povzročijo starejši s svojimi napakami, so posledica slabšanja psihofizičnih sposobnosti (oženje vidnega polja, kratkotrajen spomin, slabšanje sposobnosti za oceno hitrosti in oddaljenosti vozil), slabe vidnosti pešca (neustrezne barve oblačil, neuporabe odsevnih predmetov) in tudi hoje pod vplivom alkohola.
Po statističnih podatkih se večina prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, zgodi v zimskem in jesenskem času. V teh mesecih je dan najkrajši oziroma je zaradi neugodnih vremenskih razmer (megla, dež, sneg) slabša vidljivost.
In prav zato, ker največ pešcev izgubi življenje v jesenskih oziroma zimskih mesecih, je treba v tem obdobju ukrepom za zagotovitev varne udeležbe pešcev v prometu nameniti večjo pozornost. Potrebno pa je poudariti, da se je devet do 16 umrlih pešcev ponesrečilo v svetlem delu dneva.
| mesec/leto | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 |
| januar | 1 | 0 | 2 | 4 | 2 | 1 |
| februar | 1 | 2 | 2 | 2 | 0 | 3 |
| marec | 5 | 1 | 1 | 3 | 1 | 2 |
| april | 3 | 2 | 0 | 0 | 1 | 1 |
| maj | 1 | 3 | 1 | 5 | 0 | 0 |
| junij | 1 | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 |
| julij | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 3 |
| avgust | 0 | 1 | 1 | 0 | 1 | 0 |
| september | 2 | 4 | 1 | 1 | 2 | 0 |
| oktober | 5 | 1 | 4 | 1 | 1 | 3 |
| november | 5 | 4 | 4 | 0 | 3 | 1 |
| december | 1 | 2 | 1 | 3 | 2 | 1 |
| SKUPAJ | 26 | 21 | 19 | 20 | 14 | 16 |
Glede na poškodbe pešcev so med hujšimi poškodbami najpogostejše poškodbe glave ter prsnega koša in hrbtenice, pri lažjih poškodbah pa poškodbe spodnjega dela telesa, glave ter okončin.
Pešci lahko s svojim ravnanjem pomembno prispevajo k večji varnosti, in sicer s pravilnim prečkanjem na označenih mestih, pravilno hojo ob cestišču, uporabi odsevnih predmetov ter tako povečajo svojo vidnost.
Glavni vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce so neupoštevanje in odvzem prednosti, v veliki meri tudi nepravilnost pešca pri prečkanju vozišča (letos sedem mrtvih) ter neprilagojena oz. prehitra vožnja voznikov. Študije kažejo, da pešec najverjetneje utrpi le lažje poškodbe pri trku z vozilom s hitrostjo okrog 30 km/h. Že pri trku z 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50 odstotna, pri trku s hitrostjo 64 km/h pa že 90 odsotna verjetnost za smrtne poškodbe pešca. Zato je izrednega pomena, da se v bližini in v naseljih povprečne in koničaste hitrosti vozil znižajo pod 50 km/h. Prav tako bi morale biti hitrosti vozil v bližini prehodov za pešce okrog 30 km/h, da bi pešci lahko varno prečkali cestišče.
Učinkoviti ukrepi za večjo varnost pešcev z vidika infrastrukture so tudi različni ukrepi za umirjanje prometa, ki znižujejo hitrosti vozil, zagotovljene ustrezne površine za pešce (pločniki, hodniki, pasovi in ustrezno urejeni prehodi), javna razsvetljava v naseljih ter dodatno osvetljeni prehodi za pešce, ki povečajo vidnost pešcev.
Z razvojem vozil so se razvili tudi sistemi pri proizvodnji vozil, ki so pešcem oz. ranljivejšim udeležencem v prometu prijaznejši, saj večji del energije ob morebitnem trku ne prenesejo na pešca, ampak se porazdeli po pločevini. Poleg tega pešca sile odbijejo na stran vozila, tako da zmanjšajo možnost povozitve pešca po samem trku. Ti ukrepi so dokazano učinkoviti pri trkih s hitrostjo do 50 km/h, pri višjih hitrostih pa ni razlik.
Zato velja opozorilo vsem voznikom, naj hitrost svojih jeklenih konjičkov v naseljih in pred prehodi za pešce prilagodijo in zmanjšajo, saj lahko s tem rešijo marsikatero življenje.
Sponzorirana vsebina
