Poslovimo se od avtomobila – raje kolesarimo in pešačimo, a to počnimo varno!

Po koncu Evropskega tedna mobilnosti so rezultati spodbudni. V projektu je sodelovalo 51 držav, med njimi tudi Slovenija. 21. septembra smo obeleževali tudi prvi Evropski dan brez smrtnih žrtev na cestah, ki se je na naših cestah končal uspešno. Cilj smo namreč dosegli.

Glede na črno letošnjo statistiko, ko je na naših cestah umrlo že več kot sto ljudi, smo lahko z rezultatom zadovoljni in le upamo lahko, da bo črna statistika postala bolj svetla. K temu lahko veliko pripomoremo tudi sami. Ena izmed možnosti je tudi ta, da svoje jeklene konjičke, če se le da, zamenjamo za javni prevoz, kolo ali pa se na pot odpravimo kar peš.

Predvsem v mestnih središčih je kolesarjev in pešcev vedno več, kar je spodbudna novica, a če si želimo, da bo ta številka še naprej naraščala, ne smemo pozabiti na njihovo varnost v prometu. Varnost je namreč predpogoj, da se bodo ljudje iz svojih motornih vozil v promet raje podali peš ali s kolesom.

Kolo je namreč eno izmed najbolj priljubljenih prevoznih sredstev, vendar ni samo to. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga vedno pogosteje uporabljajo tudi za rekreacijo. A poleg pešcev so prav kolesarji najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev.

Lani je na naših cestah umrlo 14 kolesarjev, kar je 12 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, 222 kolesarjev je bilo hudo telesno poškodovanih, 977 pa lažje. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) zato kolesarje opominjajo, da tudi sami nosijo skrb za lastno varnost z uporabo čelade, odsevnih teles, upoštevanjem prometnih pravil in predvsem s previdno vožnjo.

V prometnih nesrečah so sicer velikokrat udeleženi kolesarji, starejši od 65 let, ker so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Ker starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po težjih poškodbah, na AVP vsem starejšim kolesarjem svetujejo, naj bodo odgovorni ter naj upoštevajo svoje sposobnosti. Na kolo naj sedejo le takrat, ko so prepričani, da so resnično sposobni varne udeležbe v cestnem prometu. Prav tako svetujejo izogibanje vožnje ponoči, ker se vid počasneje prilagodi temi. Posamezne vožnje naj bodo krajše, svetujejo pa tudi izogibanje voženj po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti, ter naj raje vozijo po poteh, kjer je zagotovljena primerna kolesarska infrastruktura.

Sicer pa morajo kolesarji paziti tudi na to, da vozijo po njim namenjenim potem in ne po pločnikih, ki so namenjeni pešcem. Število pešcev namreč iz leto v leto narašča, saj je hoja oblika telesne aktivnosti, ki pozitivno vpliva na ljudi. Da pa bi bilo pešcev še več, je treba poskrbeti tudi za njihovo varnost.

Tudi pešci namreč spadajo med ranljive skupine udeležencev v prometu, saj nimajo oklepa, ki bi jih varoval pred morebitnimi poškodbami v prometnih nesrečah. Sicer so med pešci najbolj ogroženi starejši od 65 let in otroci do 15. leta starosti.

Največ nesreč v katerih so udeleženi pešci se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vidljivost in pogoji vožnje na cestah bistveno slabši. Lani je tako na naših cestah umrlo 16 pešcev, kar je 13 odstotkov vseh smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, 124 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 467 pa lažje. Več kot polovica (63 odstotkov) umrlih pešcev je bilo starejših.

AVP tudi pešcem polaga na srce, da lahko z upoštevanjem nasvetov pripomorejo k lastni varnosti. Najpomembneje je namreč, da pešci hodijo po pločniku, če tega ni, pa hodijo ob levem robu cestišča, tako da vidijo nasproti vozeča vozila. Cesto naj vedno prečkajo na označenih ali semaforiziranih prehodih za pešce. Prav tako je pomembno, da se vedno prepričajo preden prečkajo cesto – najprej se pred cestiščem ustavijo, pogledajo levo – desno in še enkrat levo.

Pešci morajo tudi poskrbeti, da jih vozniki opazijo pravočasno. Izogibati se morajo voznikovemu mrtvemu kotu, ker jih ne vidi. Z voznikom morajo vzpostaviti očesni kontakt, saj se tako prepričajo, da jih je opazil. Ne smejo pa niti pozabiti na svetla oblačila in odsevnike, ter uporabo lučke ali mobilnega telefona, če hodijo ob cesti ponoči izven naselja.

Zelo pomembno je tudi, da ko hodijo ob cesti, odrasli otroka vedno držijo za roko. Zavedati pa se je treba tudi, da pešci nimajo absolutne prednosti, zato naj upoštevajo rdečo luč na semaforju, prepoved pešačenja itd. Na AVP še opozarjajo, da je tudi pri pešcih alkohol dejavnik tveganja, saj zmanjšuje sposobnost pešca za ustrezno presojo, zaznavne in fizične sposobnosti.

A dejstvo je, če želimo ljudi iz varnega zavetja avtomobilov spodbuditi h kolesarjenju in pešačenju, se morajo v prometnem okolju najprej počutiti varno.

Sponzorirana vsebina