Vozniška kultura med Slovenci je še vedno ena izmed slabših v Evropi, kar kaže tudi statistika smrtnih žrtev in poškodovanih na naših cestah. Do konca maja se je zgodilo 6.712 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 55 oseb, 3.057 pa se jih je poškodovalo.
Kot so povedali na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP), je najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč neprimerna oziroma neprilagojena hitrost. Po podatkih policije se je letos zaradi neprilagojene oziroma prehitre vožnje na naših cestah zgodilo 1.282 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 19 udeležencev, poškodovanih pa je bilo 800 oseb.
A najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da so povzročitelji nesreč zaradi prehitre oziroma neprilagojene hitrosti predvsem mladi, stari med 25 in 34 let, njim pa sledijo vozniki začetniki, torej stari med 18 in 24 let.
Kar zbode v oči, je podatek, da kar 84 odstotkov mladih voznikov pogosto vozi 10 km/h nad dovoljeno omejitvijo, ker se jim to zdi družbeno sprejemljivo in varno, saj zaupajo v svoje sposobnosti.
''Meni se pa to ne more zgoditi,'' pogosto slišimo mlade, ki verjamejo, da se lahko izognejo sleherni nevarni situaciji na cesti. A kljub zaupanju v svoje sposobnosti je treba vedeti, da na cesti nismo sami. Tudi če sami varno vozimo, a le malo prehitro, kot radi rečemo, lahko kateri izmed drugih voznikov, ki se znajde pred ali za nami na cesti, stori napako, in bomo zaradi prehitre vožnje težje odreagirali, če sploh.
Veliko mladih voznikov, predvsem voznikov začetnikov, namreč precenjuje svoje sposobnosti za volanom, vse dokler se ne znajdejo pred kritičnim trenutkom. Tudi majhne prekoračitve hitrosti, kot je 10 km/h, imajo namreč lahko velike in trajne posledice. Pot ustavljanja se, če vozimo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti, podaljša za 12 metrov, kar je lahko tudi usodno.
Predstavljajte si, da v naselju, kjer je omejitev 50 km/h, vozite 60 km/h, potem pa opazite, da na cesto prileti žoga z bližnjega dvorišča, za njo pa priteče otrok? Zaviralna pot vašega jeklenega konjička se bo podaljšala za celih 12 metrov, kar je lahko usodno za otroka. Življenje pa se ne bo končalo le njemu, pač pa se bo drastično spremenilo tudi njegovi družini in ne nazadnje tudi vam. Ste pripravljeni celo življenje živeti z dejstvom, da ste povzročili smrt otroka in uničili življenje njegovi družini, sorodnikom in prijateljem? Odločitev je vaša. Bodi raje superjunak in z odgovorno vožnjo varuj življenja!
Vsi vozniki se moramo namreč zavedati, da hitrost ubija. Ubija nedolžne, ubija očete, matere, otroke, stare starše, sorojence, sorodnike in prijatelje. Hitrost ubija družine. Prehitra vožnja je ne le nevarna, ampak tudi nesprejemljiva in neodgovorna, tako do sebe kot do drugih udeležencev v prometu. Predvsem pa prehitra vožnja 'ni kul'.
Direktor AVP Igor Velov poudarja, da je hitrost vožnje pomemben dejavnik prometne varnosti in je neposredno povezan z močjo trčenja ter tudi njenimi posledicami. ''Prav tako je hitrost vožnje povezana s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do več prometnih nesreč.''
'Če si divjak, nisi junak'
Da je hitrost omejena le na urejene poligone, vesta tudi 'divjaka' Filip Flisar, svetovni ski cross prvak in kolesar prostega sloga, in Rok Bagoroš, motorist prostega sloga. Oba se zavedata, da se mladi prevečkrat radi igrajo junake za volanom in precenijo svoje sposobnosti, zato so prepogosto tudi žrtve prometnih nesreč. Vsem zato polagata na srce, naj se hitrosti naužijejo na za to urejenih poligonih, na cesti pa naj vozijo pametno. Prehitra vožnja ni junaška, ni odgovorna in predvsem ni kul, poudarjata in dodajata: ''Če si divjak, nisi junak!''
Sponzorirana vsebina.
