Na naših cestah vsako leto umre preveč ljudi, med njimi je veliko tudi mladih. Samo letos poleti so ceste med mladimi terjale visok krvni davek, pa naj gre za nesreče, ki so jih mladi povzročili, ali tiste, zaradi katerih so postali nedolžne žrtve.
Julija se je tako na svojo zadnjo vožjo s kolesom odpeljal 14-letni kolesar, v katerega je trčil voznik, ki je nepravilno prehiteval. Zaradi neprevidnega prehitevanja je umrl tudi 17-letni motorist. Neprilagojena hitrosti je terjala krvni davek dveh sopotnikov v avtomobilih, starih 29 in 23 let. 25-letna voznica, ki med vožnjo ni uporabljala varnostnega pasu, je po trčenju v ograjo in večkratnem prevračanju vozila umrla. Tragično se je končala tudi pot 15-letnega kolesarja, ki je vozil po klancu navzdol in trčil ob skalnato pobočje.
Črna statistika se je nadaljevala tudi avgusta. Maribor je pretresla prometna nesreča, v kateri sta umrla dva mlada nogometaša, ki sta bila v vozilu, ki je pri rdeči luči zapeljalo v križišče. Zaradi neupoštevanja prometnega znaka pa je umrl tudi 22-letnik, ki je bil sicer potnik v vozilu povzročitelja nesreče. V dveh nesrečah sta umrli tudi 18-letna kolesarka, v katero je zaradi prehitre vožnje trčil 18-letni voznik, in 23-letna motoristka, ki ji je voznica izsilila prednost.
Mladi so na naših cestah tako ena bolj ranljivih skupin. Samo letos so povzročili kar 522 prometnih nesreč, za katere je še vedno največkrat kriva neprilagojena hitrost. Prevečkrat so namreč povzročitelji prometnih nesreč prav tisti mladi, ki so neizkušeni, a imajo potrebo po dokazovanju in testiranju svojih sposobnosti, kar uresničijo ravno na cesti. In tudi zato so na Javni agenciji za varnost prometa (AVP) in na Policiji prepoznali problematiko hitrosti in mladih voznikov in prilagodili preventivno akcijo Hitrost. ''Vsi, ki smo udeleženci v cestnem prometu, se moramo zavedati odgovornosti, ki jo nosimo, ko se usedemo za volan, na motor, na kolo ali preprosto, ko stopimo na cesto,'' poudarjajo na Agenciji in dodajajo, da četudi je mladost čas nepremišljenosti in dokazovanja, je neprimerno ravnanje v prometu lahko usodno. ''Naj hitra vožnja ne postane način za zadovoljitev želje po adrenalinu,'' pravijo.
Zaradi neprilagojene hitrosti se je tako v letošnjem letu zgodila vsaka peta nesreča od skupaj 1.969 prometnih nesreč, mladi, stari do 24 let, so povzročili kar 522 nesreč. A neprilagojena hitrost ni edini krivec za prometne nesreče, to so še nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti. Predvsem znotraj naselij je že manjša kršitev omejitev hitrosti pomembna za varnost ranljivejših udeležencev v prometu. Izven naselij - na avtocestah - pa je problematična kombinacija hitre vožnje ter kratke varnostne razdalje med vozili.
Da je hitrost vožnje pomemben dejavnik prometne varnosti, je poudaril tudi direktor AVP Igor Velov. Hitrost je neposredno povezana z močjo trčenja in posledicami prometne nesreče, prav tako pa je povezana tudi s tveganjem udeležbe v prometni nesreči, saj imajo nekateri vozniki pri visokih hitrostih manj časa za ustrezno reagiranje, kar posledično privede do prometnih nesreč.
Raziskave AVP so namreč pokazale, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za približno štiri odstotke, pri enakem povprečnem znižanju hitrosti vožnje zunaj naselja pa bi se število prometnih nesreč zaradi hitrosti zmanjšalo za približno dva odstotka. ''Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže tudi podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 km/h kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 km/h pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot 10 odstotkov,'' je pojasnil Velov.
Če vozimo 10 km/h nad omejitvijo hitrosti, se pot ustavljanja podaljša za 12 metrov, kar je znotraj naselja, kjer so razdalje razmeroma kratke, lahko usodno. Namesto pred prehodom za pešce bi v takem primeru ustavili 12 metrov dlje in pri tem skoraj zagotovo zbili pešca. V primeru slabih vremenskih razmer, dežja ali celo snega, ko je cestišče ne le mokro, ampak tudi spolzko, so usodne že nižje prekoračitve hitrosti, upoštevati pa je treba, da je zaviralna pot že v osnovi daljša kot v idealnih vremenskih razmerah.
Je to, da prispete na cilj malce prej, res pomembnejše od vašega življenja, življenja drugih? Ste pripravljeni sprejeti dejstvo, da ste nekoga ubili, samo zato, ker ste preizkušali, kako hitro lahko pelje vaš novi jekleni konjiček? In tudi zato akcija 'Če si divjak, nisi junak!' zavzema konkretno stališče do prehitre vožnje, mlade pa opominja na veliko moč, ki jo imajo za volanom. Mladi se morajo namreč zavedati, da lahko z odgovorno vožnjo varujejo življenja ter da je varna in odgovorna vožnja junaška vožnja. Na Agenciji si namreč želijo, da bi se vsi udeleženci v cestnem prometu zavedali odgovornosti za lastno življenje, za življenje bližnjih in drugih udeležencev v prometu. Le s takšnim premikom v kulturi vožnje lahko dosežemo zadane cilje, da na cestah ne bodo več ugašala življenja.
