Čander o povolilnih koalicijah: Janša bo 'rufal', vse je mogoče

Prvi obračun predsednikov parlamentarnih strank, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo prihodnja štiri leta kreirali naša življenja in sprejemali odločitve, zaradi katerih bomo živeli bolje ali slabše, je za nami. Ena od tem, ki so se je lotili na soočenju, je bilo tudi naše zdravstvo, predvsem nedopustno dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov in vloga lobijev, ki naj bi v resnici ’obvladovali’ zdravstvo. Na soočenju je premier Miro Cerar branil ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in v njen zagovor dejal, da je uspela izpeljati dve tretjini reform v zdravstvu.

'Še ene takšne reforme bolniki ne bodo preživeli'

Zdravnik Igor Muževič je glede Cerarjevih izjav dejal: "Mene bi bilo na Cerarjevem mestu sram." Zakone, ki jih je v okviru reforme zdravstva sprejemala vlada oziroma parlament, pa je Muževič označil za "zakon o povečevanju umrljivosti bolnikov in zakon o podaljševanju čakalne dobe". "Mislim, da bolniki še ene takšne reforme ne bodo preživeli," je bil jasen Muževič.

Esejist in pisatelj Mitja Čander je opozoril, da je ravno lobijem v interesu, da minister ni preveč opolnomočen, da torej ne ve dobro, za kaj gre. "Štiri leta dobičkov in preplačanih storitev v javnem zdravstvu pa je mirno nekam odromalo, verjetno ven iz Slovenije," je dejal Čander, ki se sprašuje, ali so stranke res pripravljene na temeljito reformo zdravstva in tudi na druge reforme?

'Vlada je padla na izpitu'

Duhovnik Božo Rustja je opozoril, da je zdravstvo dokaz, da se kopja lomijo na najbolj šibkih. "Vlada je padla na izpitu," je opozoril in dodal: "Če so imeli zvezane roke, bi morali to jasno povedati. Popolnoma je nedopustno, da so to prakso peljali naprej."

Gospodarstvenik Marjan Batagelj pa je glede trditev, da država namenja premalo denarja za zdravstvo, dejal, da o zdravstvu vedno govorimo na enak način. "Govorimo, da ga je treba spremeniti, nihče pa ga do sedaj še ni. Zato, ker niso želeli biti učinkoviti in transparentni. Učinkovitost se kaže v menedžmentu," pravi Batagelj, ki opozarja tudi na incestoidnost v zdravstvu, saj se vsi poznajo. "Če pride kdo od zunaj in hoče narediti red, ga hitro ustavijo."

’Đuđićeva usodno ne bo vplivala na SDS’

Druga tema soočenja je bila bančna luknja, pa tudi sporni krediti bosanske državljanke Dijane Đuđić. Čander je na vprašanje, koliko lahko sporni kredit Đuđićeve vliva na volivce oziroma ali lahko Janši odnese glasove, dejal, da se mu zdi, "da to ni tisto orožje, s katerim bi lahko ustavljali Janšo". "Mislim, da Đuđićeva usodno ne bo vplivala, ker je to že stara novica," je še dejal Čander.

’Ni se izgubil denar, pač pa sled za denarjem’

Na večno prepiranje politikov o tem, kdo je odgovoren za bančno luknjo in kdo ne, je Batagelj dejal: "Dajmo si naliti čistega vina in poglejmo leti 2006 in 2007, ko je večina teh kreditov nastala. To so bili krediti, ki so bili spodbujeni tudi s strani bank. Upam si trditi, saj sem bil tudi sam del tega, a kredita nisem upal najeti, saj nisem bil prepričan, da ga bom lahko vrnil, da so bile cene popolnoma nerealne. Naivni podjetniki so kredite najeli, zviti menedžerji pa vedeli, da tega kredita nikoli ne bodo vrnili. In tu je nastala bančna luknja," opozarja Batagelj. "Denar je odtekal na jug in od tam spet prihaja. Naj me nihče ne prepričuje, da se je ta denar izgubil. Izgubila se je le sled za tem denarjem," še dodaja Batagelj.

’Vedno bolj so zaposleni ujetniki sindikatov’

Ob zadnjih aferah na Slovenskih železnicah se je razplamtela tudi debata o tem, kdo jih vodi? Na vprašanje, kakšna mora biti vloga sindikatov in vodstva, je Batagelj dejal: "Občutek imam, da so vedno bolj zaposleni v podjetjih ujetniki sindikatov, ne pa podjetniki. Oni se morajo boriti tam, kjer so pravice kršene."

Razprava se je vrtela tudi okrog minimalne plače v času gospodarske rasti, pa tudi višine socialne pomoči, ki se je močno približala znesku minimalne plače. Med drugim je Luka Mesec iz Levice na soočenju dejal, da zasebniki bogatijo, dobiček pa ne pride do delavcev. Batagelj je bil v odgovoru na ta očitek Levice kratek: "Med mano in Luko Mesecem je temeljna razlika. Jaz sem začel v garaži, on pa v parlamentu. Vsak naj ima spoštovanje do tistega, kar kdo dela. Skoraj 30 let imam podjetja, pa si nisem izplačal niti evra dobička. Če hoče biti kdo malo kapitalist v državi, naj z mano dela 12 ur, pa bo še on potem kapitalist, pa bo videl, koliko od tega uživa sam in koliko skrbi za svoje podjetje in svoje zaposlene. Začel sem z enim zaposlenim, danes jih imam 400 zaposlenih. Odgovoren sem za 400 družin."

Politiki so na soočenju opozarjali tudi, da je treba ohraniti socialni čut. Rustja opozarja, da moramo biti tudi glede tega previdni. "Sem za socialni čut, vendar nekateri ljudje neupravičeno prejemajo socialno pomoč, s čimer jo jemljejo tistim, ki so do nje v resnici upravičeni. Na drugi strani pa ne more biti razlika med socialno pomočjo in plačo tako majhna, da bi človek rekel, da se mu ne splača delat, da je bolje biti doma," opozarja Rustja.

Kako s povezovanjem strank po volitvah?

"Janša bo definitivno 'rufal'," se je kvartopirsko glede povolilnih povezovanj strank izrazil Čander. "Kaj bo iz tega ven potegnil, bomo videli. Vse je mogoče. Levica je tokrat zelo razdrobljena, desnica pa je celo preveč homogena," pravi Čander, ki ne izključuje tudi ponovnih volitev.

Rustja glede delitve na leve in desne ter Jankovićeve vloge pri tem pravi: "To, da Janković govori, da je levičar, je popolna neresnica. Je pa to v Sloveniji očitno takšna tema, kar me zelo žalosti, da se z njo toliko ukvarjamo in da Janković s tem dobiva volivce. Dajmo raje soočiti programe, kaj je kdo naredil, ne pa se ukvarjati s tem, kdo je ali ni proti njemu."

Batagelj pa pravi, da bo pri odločitvi, komu bo dal svoj glas, gledal predvsem to, kdo deluje državotvorno. "Kdo so tisti ljudje, ki želijo narediti močno vlado. Če je to zmogla Nemčija, zakaj ne bi tudi Slovenija," se sprašuje. Muževič pa se boji, da prvaki strank s svojo retoriko odganjajo največje volilno telo - neopredeljene volivce, ki jim je vseeno za leve in desne.