V stranki Zares pravijo, da so ''pripravljeni podpreti vse dobronamerne in izvedljive predloge, ki bi vodili k stabilizaciji javnih financ v čim krajšem času, že pred državnozborskimi volitvami 4. decembra letos''. Vendar pa menijo, da je predlog SDS, ki predvideva od 8 do 10 milijonov prihrankov pri proračunu za leto 2012, daleč ''premalo ambiciozen in poleg simbolnega predvolilnega učinka pomeni samo varčevanje pri kavi in cvetličnih aranžmajih''.
V Zares tudi menijo, da ima predlog SDS ''hudo postopkovno oviro'', ker je v drugi obravnavi že zakon o interventnih ukrepih za 2012, ki v 7. členu prav tako obravnava plače javnih funkcionarjev. ''Torej predlog SDS za znižanje plač javnim funkcionarjem ne more biti obravnavan, dokler državni zbor na plenarni seji ne odloči o usodi interventnega zakona ali pa ga vlada umakne iz postopka,'' so zapisali v Zares.

Vsem slovenskim strankam predlagajo, da dosežejo soglasje o uvrstitvi predloga interventnega zakona na izredno sejo državnega zbora. Ta zakon bi z amandmaji na matičnem delovnem telesu popravili tako, da bi usklajevanje plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev preložili do sprejema rebalansa proračuna za leto 2012. Po njihovih ocenah bi s tem država prihranila do 150 milijonov evrov.
Tudi Zares se zavzema za 10-odstotno znižanje plač javnih funkcionarjev z izjemo sodnikov, ki bi jim plače samo zamrznili. To utemeljujejo s tem, da so sodniki javni uslužbenci, in ne funkcionarji.
Vladi RS stranka Zares predlaga tudi, da čim prej skliče ekonomsko-socialni svet in skupaj s strankami v parlamentu in socialnimi partnerji doseže neke vrste "javno-finančno premirje", ki naj bi trajalo do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2012.
Takšen dogovor in sprejem modificiranega interventnega zakona (ali kakšnega novega zakonskega predloga, če bo interventni umaknjen) bi bil po njihovih besedah nujen, ker po konstituiranju novega državnega zbora ne bo časa za posege v javne finance do začetka leta 2012, pa tudi zaradi negativnih gibanj v zvezi z rastjo obresti zunanjega zadolževanja države, na kar je opozorila vlada.

Znižanje plač funkcionarjev bi bilo mogoče opraviti z interventnim zakonom
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica ne razume povsem, zakaj SDS za znižanje plač funkcionarjev predlaga poseben zakon. Meni, da bi lahko tak predlog speljali tako, da bi prejšnji petek uvrstili interventni zakon na izredno sejo DZ (čemur je nasprotovala poslanska skupina SDS), nato pa bi zakon z dopolnili "očistili" ostalih rešitev.
Kot je spomnil, je tudi poslanec Zares Pavel Gantar, ki je predlagal odločanje o interventnem zakonu na izredni seji DZ, dejal, da lahko v končni fazi ostane le zmanjšanje plač funkcionarjev. Ena od možnosti je po besedah Pavlice tudi ta, da bi znižanje funkcionarskih plač vključili v paket zakonov, ki bi jih DZ sprejemal takoj po volitvah.
Minister za razvoj, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari pa je v komentarju predloga SDS ocenil, da ne gre za zelo pomembne predloge. "Če predlagate, da se znižajo funkcionarjem plače za deset odstotkov, to ni fiskalna konsolidacija. Mogoče je to politična konsolidacija, fiskalna ni," pravi Gaspari.
Ocenjuje, da se bo nabor ukrepov pri fiskalni konsolidaciji ne glede na predlagatelja na koncu zožil na zelo podobne predloge, zato se sprašuje, zakaj bi morali biti tekmovalni. Ugotavlja, da je veliko "preigravanja", boji pa se, da zunanji svet na to ne bo gledal ravno pozitivno, kot tudi ni v nekaterih drugih državah.
Ob tem je Gaspari spomnil, da se je v nekaterih nam bližjih državah situacija spremenila v dveh mesecih in so sedaj ukrepi, ki so bili tedaj še znanstvena fantastika, postali nekaj popolnoma sprejemljivega. Tako se bo zgodilo tudi v Sloveniji, svari minister.
Zares na področju javne uprave za realizacijo že zastavljenih sklepov
Zares se sicer na področju javne uprave zavzema za uresničitev sklepov vlade, ki se ji izteka mandat. Nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je na področju javne uprave ocenila, da stranke na tem področju nimajo inovativnih rešitev. Glede zmanjševanja števila ministrstev pa v Zares menijo, da bi jih lahko imeli od 10 do 12, vendar ob nujni centralizaciji podpornih služb. Napoved nekaterih strank o ukinitvi Agencije za javno naročanje in nepremičninskega sklada ocenjujejo za neustrezen ukrep.
Z nenadomeščanjem javnih uslužbencev bi po oceni Zares prihranili 100 milijonov evrov na letni ravni. Pavlinič Krebsova ob tem opozarja na nesmotrnost odpuščanja javnih uslužbencev, ker so stroški odpuščanj previsoki. Začasno je treba po njenem mnenju znižati tudi standarde in normative v javnem sektorju.

Zares je tudi za prepoved financiranja političnih strank in volilnih kampanj s strani podjetij, pa tudi za javno dostopnost višine plačane dohodnine.
Kot je na novinarski konferenci v DZ pojasnil prvak Zares Gregor Golobič, se še vedno zavzemajo za ustavno spremembo, s katero bi poslancem in državnemu svetu odvzeli možnost zahteve referenduma. Uvedli bi kvorum za veljavnost referenduma in izključitev posameznih vsebin z referendumskega odločanja. S spremembo volilne zakonodaje bi ukinili volilne okraje in uvedli preferenčni glas.
Vlada v četrtek s sindikati in strankami o paketu ukrepov in zakonov
Za četrtek je predviden sestanek s predstavniki sindikatov in upokojencev glede možnosti priprave paketa ukrepov za reševanje javnih financ, je povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica. Kot je pojasnil, na sestanek vabijo tako sindikate javnega kot realnega sektorja. Na pogovorih naj bi preučili možnosti priprave paketa ukrepov, ki bi jih nato še pred božičem letošnjega leta obravnaval novoizvoljeni državni zbor.
Kot je pojasnil Pavlica, bo treba sprejeti ne le interventni zakon, ampak paket ukrepov na različnih področjih, tudi za gospodarstvo, bančni sistem, stečajne postopke itd. Socialnim partnerjem bodo tako ponudili v razpravo paket zakonov, ki so bolj ali manj že znani, in nato pogledali, ali bi jih lahko skupaj "izbrusili" in dogovorili nek okvir ukrepov.
Pogovor s političnimi strankami bo po besedah Pavlice opravil Pahor, vendar naj bi najprej počakal na četrtkov sestanek, ko bo jasno, kakšen bo odziv socialnih partnerjev in ali bi bil dogovor sploh možen. Nato bi k pogovorom povabili tudi stranke.
Kot pravi Pavlica, bi bilo dobro, če bi na ta način še pred volitvami prišli do paketa zakonov, ki bi jih lahko nova sestava DZ sprejela relativno hitro po volitvah in bi jih uveljavili s 1. januarjem prihodnje leto.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.