Natančno ob polnoči se je pred parlamentarnimi volitvami uradno končala volilna kampanja. Začel je veljati volilni molk, ki ga je treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla vsa volišča po državi.
Volilna kampanja, ki se je začela 4. maja, se mora namreč v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji končati najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. Med volilnim molkom je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov.
Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočajo podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka. Preko dneva, torej danes in v nedeljo od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, prijave kršitev volilnega molka na telefonski številki 080 21 13 sprejema dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve. Podatke o domnevnih kršitvah pa državljani v nočnem času, danes od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj, lahko sporočijo operativno-komunikacijskemu centru Generalne policijske uprave na telefonsko številko 080 12 00.
Do 19. ure prejeli 65 obvestil o domnevnih kršitvah
Dežurna služba MNZ je do 19. ure prejela 65 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.
Za 38 obvestil so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev, tako da na Inšpektoratu RS za notranje zadeve dejansko obravnavajo 27 zadev. Največ (12) se jih nanaša na deljenje letakov oziroma druge volilne propagande.
Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 700 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.
Pojavili so se novi primeri uničevanja volilnih plakatov. Kandidat za poslanca na kandidatni listi stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije Gvido Novak je sporočil, da so mu neznanci ponoči uničili 15 večjih in več manjših plakatov, in poudaril, da po pojasnilu inšpektorata za notranje zadeve plakatov ni smel popravljati, ker bi s tem kršil volilni molk.
Zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da je prelepljanje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev volilne kampanje prepovedano. Za posameznika, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate, ki so bili nalepljeni v skladu z zakonom, je po tem zakonu predvidena globa od 150 do 400 evrov. Globa za ta prekršek za organizatorja volilne kampanje je od 700 do 2500 evrov, za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje pa prav tako od 150 do 400 evrov.
Za nadzor nad izvajanjem določb zakona, ki omenjene kršitve določa kot prekrške, je pristojen inšpektorat za notranje zadeve, kjer pa opozarjajo, da je v praksi te prekrške težko dokazovati, saj kršitelji niso znani, prav tako ne priče ali drugi dokazi, ki bi pomagali pri ugotavljanju storilcev.
DVK odobrila status opazovalcev na volitvah 11 osebam
Državna volilna komisija je danes sicer razpravljala tudi o pobudi, da se skupini posameznikov, ki so si nadeli ime komisija za državljanski nadzor, podeli status opazovalca na nedeljskih parlamentarnih volitvah. DVK je s tremi glasovi za in tremi proti sprejela odločitev, da se 11 osebam omogoči vloga opazovalcev, trem, ki na volitvah kandidirajo, pa ne.
Komisija je imela pri odločanju tudi nekaj zagat, ki so, kot so ugotavljali člani, tudi posledica pomanjkljivega pravilnika, ki opredeljuje postopek podelitve statusa opazovalcev. Med drugim je nekatere člane zmotilo, da k vlogi niso bila podana soglasja predlaganih, pa tudi pozna oddaja vloge.
Kot je v izjavi za medije po seji povedal direktor službe DVK Dušan Vučko, so tokrat o tem izjemoma odločali v soboto, dan pred volitvami, medtem ko bo treba do naslednjih volitev ali morebitnega referenduma v pravilniku določiti skrajni rok za oddajo vloge.
Opazovalci bodo lahko navzoči pri delu volilnih organov. Članom volilnih organov bodo lahko zastavljali vprašanja, ne bodo pa smeli ovirati njihovega dela.
Državna volilna komisija (DVK) je sicer že v torek zavrnila pobudo istega pobudnika za civilni nadzor nad delom volilnih komisij.
