Njegovi izzivalci so pred nalogo, da pokažejo ne le, da so sami primerni za prevzem predsedniške funkcije, ampak da imajo osebnostne kvalitete in ideje zaradi katerih bodo boljši kot predsednik, ki smo ga državjani že preizkusili.
Presenetljivo, se mi je tem pogledu prav Borut Pahor tokrat zdel poraženec. Trmasto je vztrajal, da glede nedelujoče Komisije proti korupciji ne more in noče ničesar storiti, da so vsakršni pozivi Državnemu zboru v povezavi s tem neprimerni. Vsi trije protikandidati so artikulirali povsem sprejemljive načine, kako bi predsednik lahko prispeval k izboljšanju. Pahor se je na trenutke zdel skoraj prepirljiv, proti koncu soočenja pa je še neposrečeno skušal očitati Ljudmili Novak iskrenost ob njeni, sicer resda ne zakrikano diplomatski, a povsem dostojni in načelni izjavi o Donaldu Trumpu.
Marjan Šarec je pokazal nekaj politične spretnosti, saj se ni zapletal v stare zgodbe o korupciji, niti skušal nabirati poceni političnih točk na račun neprimernih tvitov strankarskih kolegov Romane Tomc, za katere ta seveda nič kriva, ampak se je v spopad raje spustil s Pahorjem. Menim, da je tokratni nastop dobro preračunal in izpadel všečno.
Soočenju je sicer manjkalo vprašanj, ki bi gledalce informirala o vsebinskih pogledih kandidatov, na primer o realizaciji razsodbe ustavnega sodišča glede enakopravnega financiranja programov javnega šolstva. Gledalci smo zato imeli malo priložnosti, da bi si mnenje o kandidatih ustvarili na podlagi kakšne tehtne teme.
Komentarji ne izražajo mnenja uredništva.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.