VOL17VE: Nimajo bitcoinov, verjamejo pa v tehnologijo blockchain

Če se je še pred leti zdelo, da so samovozeči električni avtomobili vprašanje prihodnosti, se danes zdi, da so samo še nekaj let stran. Večina naprednejših avtomobilskih proizvajalcev že danes komercialno ponuja asistenčne sisteme, pri katerih vozniku skoraj ni več treba upravljati z avtomobilom, v laboratorijih so še korak (ali več deset njih) naprej. Google je predstavil prvo vozilo brez volana, številna podjetja samodejno vožnjo z odobritvijo regulatorjev že testirajo na javnih cestah.

Tehnologija blockchain se iz računalnikov nekaj zanesenjakov, ki so trgovali z bitcoini, seli v ospredje. Njen potencial prepoznavajo podjetja in posamezniki, ki ugotavljajo, da omogoča hiter prenos vrednosti brez posrednika. Torej učinkovito in poceni. Revolucija se obeta finančni industriji, po njej pa vsem industrijam, kjer so zaradi distribuirane proizvodnje cveteli monopoli. V energetiki denimo so se razbohotila podjetja, ki zgolj prodajajo energijo, ker je sistem uravnavanja proizvodnje in potrošnje tako zelo zapleten. Blockchain ob pravilni platformi posrednikom odžira posel in povezuje potrošnika in kupca. Na učinkovit in hiter način.

Čeprav se je zalet, ki so ga imeli pred časom 3D-tiskalniki, počasi umiril, tehnologija še vedno ni za pozabo. Predvsem zaradi tega, ker pomeni spremembo v razmišljanju ljudi in njihovih nakupnih navad. Iz pasivnih potrošnikov se spreminjajo v aktivne ustvarjalce proizvodov, ki jih uporabljajo. Namesto da bi kupili ovitek za mobilni telefon, ga lahko natisnejo sami. Takšnega, ki je prilagojen njihovemu slogu in njihovim potrebam. Lahko si, ko jih potrebujejo, natisnejo svoje vilice za solato, pa rezervni del za avtomobil, prej ali slej pa bodo na spletu kupovali le še načrte, tudi večje proizvode, kot je avtomobil, pa bodo tiskali doma. Tudi organski 3D-printerji, ki tiskajo organska tkiva, v laboratorijih uspešno replicirajo primitivne dele telesa in celo organe.

Tudi robotizacija vedno bolj posega v proizvodne hale. In ne več zgolj programirana robotika. Podprta z umetno inteligenco je samoučeča in neprimerno učinkovitejša. Danes lahko robot sam s pametnim učenjem izdela svojega boljšega in bolj učinkovitega naslednika. In ta cikel ponovi. Tako lahko nadomesti še več delavcev v proizvodnji, posebej na najbolj zahtevnih delovnih mestih.

Spreminja se tudi odnos ljudi do lastnine. Generacija X, pa Y in za njo zdaj milenijci imajo povsem drugačen odnos do lastnine, kot so ga imeli njihovi starši in dedje. Odrasli so v svetu Airbnb in Uberja, kjer avto ni več statusni simbol, temveč objekt za prevoz med dvema točkama. In to drag ter neučinkovit. Življenje v najemniškem stanovanju ni več tabu, second hand oblačila pa so postala celo v trendu.

Največji izziv s četrto industrijsko revolucijo je, da se vse te spremembe dogajajo hkrati in da bodo hkrati vse zarezale v naš obstoječi družbeni ustroj. To bo pomenilo bistvene spremembe, na katere bo naša družba morala najti odgovore. Najbolj na vedno večje število ljudi, ki ne bodo imeli dela. Delavce v proizvodnji bodo nadomeščali roboti, v finančni industriji in celo pravu jim bo službe jemala umetna inteligenca. Zmanjšana potrošnja zaradi bolj učinkovite izrabe sredstev, ki so nam na voljo (denimo souporaba avtomobilov), bo mnoga podjetja prignala na rob bankrota ali celo preko. Kako bomo zagotovili preživetje vsem tem ljudem? Kako bodo ti ljudje preživljali svoj prosti čas? Kaj bo z današnjimi oblikami dela in poslovnih odnosov? In odgovorov na te izzive še ni.

A četrta industrijska revolucija s sabo prinaša tudi priložnosti. Najhitrejša okolja in podjetja bodo postavljala temelje prihodnje družbe. Zastavljala bodo standarde, po katerih se bodo drugi ravnali in ki jim bodo drugi le še sledili. Izkoristila bodo potencial novih okoliščin in vrednot in zagotovila obstoj svojim državljanom.

Vloga predsednika je, da gleda naprej. Da kot moralna avtoriteta usmerja pogled naroda in ljudem s pomočjo najboljših strokovnjakov, ki jim prisluhne, pokaže pot naprej. Tudi zato smo kandidate vprašali, katere so po njihovem mnenju tehnologije, ki bodo v prihodnje zaznamovale naš svet, in kako bi se v novem družbenem ustroju lahko znašla država, ki ji želijo predsedovati?