VOL17VE: Kandidati o migracijah in integraciji: rešiti težave v državah izvora, fante v vojsko, dekleta na tečaj borilnih veščin

Če je bila najbolj oblegana vstopna točka za migrante še pred kratkim Grčija, je za mnoge sporni sporazum s Turčijo, precej olajšal migrantsko breme pod katerim je klecala ta država. Tihotapci so se znova preusmerili na Italijo, ki se z navalom migrantov spopada že vse od leta 2011.

Do 2. avgusta letos je Italijo doseglo okoli 100.000 migrantov, večinoma iz Eritreje, Sudana, Bangladeša, Nigerije, Malija in Sirije. Okoli 1500 ljudi naj bi samo letos na tej poti umrlo.

Potem ko Evropska unija rešitve migrantske krize išče že vse od njenega začetka, pri tem pa ni prav uspešna, se je italijanska vlada zatekla k svojim metodam. Na eni strani so omejili delo nevladnih organizacij, ki so jih obtožili, da delujejo kot podaljšana roka tihotapcev, na drugi so z župani libijskih pristaniških mest začeli sklepati dogovore, ki ljudem preprečujejo, da bi se v iskanju boljšega življenja, odpravili na pot preko morja do Evrope.

Tovrstni sporazumi na eni strani v slabo voljo spravljajo Italijane, čeprav podpirajo omejevanje priseljevanja. Libijo namreč ne nadzoruje  ena sama trdna vlada, s katero bi se bilo mogoče pogajati, zato so dogovori v zameno za kupčke denarja zelo krhki. Marsikdo še tudi ni pozabil 5 milijardnega dogovora med Silvijem Berlusconijem in takratnim libijskim voditeljem Moamerjem Gadafijem, ki dolgoročnih učinkov ni imel. Po drugi strani pa so tudi tihotapci dovolj iznajdljivi, da ladje že pošiljajo iz pristanišč, kjer lokalna oblast dogovora ni sklenila.

Nevladne organizacije pa opozarjajo – ljudje umirajo – tako na kriznih žariščih kot v taboriščih, kjer čakajo na pot proti Evropi in nato tudi na morju.  Organizacija Oxfam v zadnjem poročilu piše, da se migrantska kriza ne rešuje z dovolj osredotočenosti na človekove pravice.

"Evropski odgovor na migrantsko krizo je v tem trenutku fokusiran na to, da se ljudem preprečuje, da nezakonito migrirajo v Evropo. Takšni pristopi pa ne zagotavljajo spoštovanja človekovih pravic," pišejo.

Migracije še naprej dominirajo tudi evropsko politiko. Po gospodarski krizi so dale nov zagon populizmu, načele so schengensko območje in pokazale na neprilagojenost dublinske uredbe sodobnim migracijskim trendom. Pokazale so se težave z vračanjem zavrnjenih prosilcev za azil in s trendom, da tisti, ki vedo, da njihova prošnja ne bo odobrena, "poniknejo" v temne kotičke evropske družbe - kot delavci na črno ali celo kot žrtve trgovine z ljudmi. 

Nazadnje so migracije zaznamovale nemške in avstrijske volitve, na obeh so pridobile stranke s strogo protimigrantsko retoriko. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je do zdaj nasprotovala postavitvi zgornje meje števila sprejetih beguncev in migrantov, je po volitvah privolila v zahtevo CSU, da Nemčija na leto sprejme največ 200 tisoč beguncev.

Merklova, ki v Evropi velja za nekakšno vodjo migrantske politike, je pred volitvami poudarjala, da je treba migrantsko krizo reševati na izvoru, a ukrepi reševanja konfliktov in gospodarskih vlaganj, ki bi omogočila, da ljudje delovna mesta in boljše življenje dobijo doma, so rešitve, ki učinke pokažejo šele sčasoma. Težava je tudi, da se v sklade, ustanovljene v te namene, na koncu steka precej manj denarja kot kažejo prvi dogovori, pogosto je sporna tudi poraba sredstev. Mnogi so zato do teh pristopov kritični.

Vse več pa je tistih, ki opozarjajo, da migracij enostavno ni mogoče ustaviti, ljudje, ki želijo priti, namreč že kako najdejo način.

Kandidato smo postavili naslednje vprašanje - naštejte in opišite tri ukrepe s katerimi bi se lotili reševanja problematike migracij.

Suzana Lara Krause izpostavlja reševanje težav na izvoru - tudi, ko gre za migracije slovenskih delavcev. Angelco Likovič skrbijo podatki o rodnosti, sicer pa meni, da bi morali znova uvesti služenje vojaškega roka, z znanji borilnih veščin pa opremiti tudi dekleta. Maja Makovec Brenčič izpostavlja nujnost skupnega evropskega odgovora na migracije, dodaja pa tudi, da Evropa zakonite migrante potrebuje. Marjan Šarec meni, da bi morale krizna žarišča urediti velesile, ki so tam zakuhale konflikte, da je potrebno rešiti konflikte v državah izvora meni tudi Boris Popovič. Borut Pahor poudarja, da mora Slovenija aktivno prispevati k reševanju tega vprašanja, Ljudmila Novak med drugim poudarja dosledno varovanje državne meje, Romana Tomc pa opozarja, da je treba varovati človekove pravice.

Celotne odgovore kandidatov najdete v zgornji galeriji.

Kako živeti skupaj?

Ob opozorilu, da so migracije pač realnost časa – tako zaradi preseljevanja ljudi, ki želijo živeti v miru, imeti boljše pogoje za življenje ali jih z domov preganjajo klimatske spremembe, kot tudi zaradi potrebe starajoče Evrope, da zadosti potrebam po delovni sili in spremeni razmerja na prebivalstveni piramidi, ki trenutno kaže klavrno podobo, zaradi več let trajajočega upadanja števila rojstev, v ospredje tako prihaja vprašanje integracije.

Desetletja pristopov, ki jih danes večina opisuje kot napačne, so v številnih evropskih mestih povzročila segregacijo migrantov in nastajanje vzporednih družb. Rezultat pa so nezadovoljni mladi potomci priseljencev, ki se ne znajdejo med zahtevami svojega izročila in trendi sodobne družbe zahodnega sveta. Njihovo šibko identiteto in samozavest pa izkoriščajo propagandni stroji ekstremistov.

Teroristični napadi, ki so v zadnjih dveh letih pretresli Evropo in so bili povezani z islamskim ekstremizmom, so po svoje v družbo zarezali še globljo razpoko. Medtem ko populistična politika rešitve vidi v prepovedi nošenja burke in splošni omejitvi priseljevanja, del pretirano "politično korektne" liberalne družbe zahteva konec tovrstnih razprav, ker da "med islamom in terorizmom ni povezave".

Manj je bilo v tem času zdravorazumskega pogovora o integraciji, ki bi na obeh straneh ne le vzpodbujala, ampak tudi zahtevala sodelovanje. Od tega ali bomo našli prave odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja področje integracije, je odvisen socialni mir v prihodnosti, je pred časom opozoril zmagovalec zadnjih avstrijskih volitev, avstrijski zunanji minister in nekdaj avstrijski državni sekretar, pristojen za področje integracije, Sebastian Kurz.

Predsedniške kandidate smo zato vprašali – "Kakšen model integracije migrantov v družbo predlagate in kako ocenjujete upešnost dosedanje domače in evropske migracijske in integracijske politike".

Suzana Lara Krause meni, da mora volja za integracijo obstajati na obeh straneh, da je integracija dvosmeren proces poudarja tudi Maja Makovec Brenčič. Angelca Likovič meni, da migranti integracijo zavračajo, zato podpira politiko zaprtih vrat. Marjan Šarec meni, da je naloga politike osveščanje ljudi, Boris Popovič pravi, da je za lažjo integracijo potrebno razpršeno naseljevanje migrantov. Borut Pahor meni, da potrebujemo novo vizijo EU, Ljudmila Novak, da je potrebno pomoči potrebnim pomagati, da pa se morajo migranti primerno prilagoditi pravilom nove države. Romana Tomc pa, da moramo biti dosledni pri razlikovanju beguncev in migrantov.

Celotne odgovore kandidatov lahko preberete v spodnji galeriji.