Večina strank bi kupovala novo orožje. A kdo ga bo nosil?

Kot pojasnjuje doc. dr. Jelena Juvan z ljubljanske FDV s katedre za obramboslovje se od strateškega kompasa pričakuje, da bo področju Skupne varnostne in obrambne politike dal nov zagon, ker se je pred dogodki v Ukrajini zdelo, kot da državam članicam EU krepitev skupne varnostne in obrambne politike ter vseh mehanizmov in instrumentov, ki obstajajo, ni ravno v interesu. Vsaj ne na prvem mestu. 

Vojna v Ukrajini pa je in bo temeljito spremenila ustroj EU na področju skupne obrambne in varnostne politike, saj se je po mnenju doc. dr. Juvanove dosedanji pristop soft power, na katerem dejansko temelji EU, izkazal kot neučinkovit, saj ni bil sposoben preprečiti izbruha vojaškega konflikta, še manj pa ga je zdaj sposoben zaustaviti. Strateški kompas EU tako določa, kaj bi morala biti EU sposobna narediti in doseči na področju kriznega upravljanja in odpornosti v naslednjih petih do desetih letih ter katere zmogljivosti in partnerstva, vključno z EU-NATO, bo potrebovala. 

Ali dokument v resnici krepi obrambo Evropske Unije? 

Kot ocenjuje izr. prof. dr. Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje ljubljanske FDV, strateški kompas v resnici v ničemer ne nadgrajuje evropske obrambe, saj so vse aktivnosti v dokumentu vezane na prihodnost. 

Strateški kompas lahko pomeni prelomnico za EU predvsem z vidika dejstva, da so se vse države članice na najvišji ravni dogovorile o ciljih na področju varnosti in obrambe približno za naslednjih 10 let, razlaga doc. dr. Juvanova: "Vendar se moramo zavedati, da je v zgodovini EU in sodelovanja na področju varnosti in obrambe mogoče najti kar nekaj takšnih pobud, ki so se konkretizirale tudi v obliki dokumentov (npr. Helsinki Headline Goal) in zastavile številčne cilje, ki pa nikoli niso bili doseženi." Tudi dr. Prebilič pravi, da ne gre za jasno zavezujoč dokument, kar pomeni, da je na deklarativni ravni, države torej niso zavezane k upoštevanju dorečenega. 

Kot pravi doc. dr. Juvanova, Strateški kompas sam ne bo zapolnil pomanjkljivosti in zmogljivosti ali povečal tehnološke in operativne pripravljenosti EU, vendar pa bi lahko pomagal uskladiti splošne strateške smernice in zmogljivosti: "Vendar je še prezgodaj za oceno in šele čas bo pokazal, ali je Strateški kompas izpolnil svoja pričakovanja."

Tveganja za Slovenijo? 

O tveganjih za Slovenijo ne moremo govoriti, je prepričana doc. dr. Juvanova: "Bolj povezana in močna EU tudi na varnostnem področju je v interesu vseh držav članice, tudi EU. V ta namen morajo vse države članice sprejeti tudi določene (politične) zaveze. Na ravni celotne EU pa pomanjkanje politične prepoznavnosti predstavlja dodaten izziv. Varnostne in obrambne pobude EU je mogoče verodostojno izvajati le, če se odražajo v načrtovanju nacionalne obrambe. Brez nacionalnega sodelovanja bo težko spodbuditi kulturo sodelovanja in skupne strateške predstave v EU. To je glavna naloga Strateškega kompasa, saj je obrambno načrtovanje v pristojnosti držav članic."

Koliko dodatnih sredstev bi zato morala nameniti Slovenija? 

Strateški kompas direktnih finančnih posledic nima, saj gre dejansko bolj za konkretizacijo ciljev s področja skupne varnostne in obrambne politike EU, ki so znani že nekaj let. Niso pa bili uresničeni ali doseženi predvsem zaradi pomanjkanja politične volje držav članic, je razložila doc. dr. Juvanova.

Posebnih sredstev, ki bi jih Slovenija morala nameniti za uresničevanje Strateškega kompasa, ni pravi: "Slovenija mora v prvi vrsti zaradi lastne nacionalne obrambe in primerne ravni usposobljenosti Slovenske vojske dvigniti raven BDP za obrambo, kar se bo potem preneslo tudi na evropsko raven. Je pa treba omeniti, da je EU marca 2021 sprejela nov finančni mehanizem za financiranje aktivnosti v sklopu Skupne varnostne in obrambne politike, ki je nadomestil dosedanji finančni mehanizem Athena. To je Evropski mirovni instrument (European Peace Fund), vrednosti približno pet milijard evrov za obdobje 2021–2027, ki naj bi se financiral s prispevki držav članic EU. EPF povečuje obseg skupnih stroškov v primerjavi s prejšnjim mehanizmom in tako omogoča hitrejšo uporabo ter večjo prožnost in učinkovitost."

 Kako bo strateški kompas vplival na sodelovanje z zvezo Nato? 

Skozi celoten tekst Strateškega kompasa je jasen poudarek na sodelovanju in partnerstvu z zvezo NATO, izpostavlja. Strateški kompas oz. cilji, ki bodo lahko uresničeni v naslednjih letih, nikakor ne pomenijo konkurence zvezi NATO, pravi: "Strateški kompas je bil prvotno mišljen za krepitev vloge EU kot globalnega varnostnega akterja, tudi na pram ZDA in tudi znotraj zveze NATO, vendar so dogodki v Ukrajini pokazali, da je zveza NATO v trenutni mednarodni skupnosti edini garant miru na evropski celini, ki lahko deluje tudi odvračalno. To je tisto, kar bo temeljito spremenilo evropsko varnostno arhitekturo v naslednjih letih in nas vrnilo nazaj v obdobje druge polovice 20. stoletja, ko je NATO kljub številnim evropskim pobudam za krepitev sodelovanja na varnostnem in obrambnem področju bil zaznan kot edina primerna struktura, skozi katere so evropske države lahko uresničevale lastne nacionalne varnostne in obrambne interese." 

Največ pozornosti je bilo v razpravah o strateškem kompasu namenjene razvoju zmogljivosti za hitro napotitev do 5000 vojakov v odziv na različne vrste kriz, ki naj bi bile operativne do leta 2025. Kot na tem mestu izpostavlja dr. Prebilič, so to tako minorne številke, da so skorajda smešne: "ZDA, ki imajo manj prebivalcev kot EU, imajo za svojo varnost na razpolago 1,2 milijona vojakov in še milijon vojakov rezerve, mi pa bomo dali 5000 ljudi. Gre za zelo drobne korake, ki imajo z vidika višanja evropske varnosti skorajda ničen vpliv."

Kako bi stranke zagotovile varnost Slovenije? 

Stranke smo zato vprašali, ali podpirajo idejo evropske vojske? Kako bodo zagotovili varnost Slovenije glede na zaostreno grožnjo Evropi s strani Rusije? Ali podpirajo sedanji koncept in predvideno opremljanje dveh srednjih bataljonskih skupin, če ne, kako bi ga spremenili in kako financirali? 

Kot v komentarju na odgovore strank izpostavlja dr. Prebilič, brez sodelovanja v zavezništvu Nato Slovenija varnosti ne more zagotavljati: "Tisti, ki zagovarjajo, da lahko Slovenija varnost zagotavlja brez podpore zavezništva, preprosto nimajo prav, saj nimamo virov za to."

Druga tema, ki se je v svojih odgovorih dotikajo stranke, so izdatki za obrambo. Veliko govora je o souporabi oborožitvenih sistemov. Kot pri tem opozarja Prebilič, je to le pogojno mogoče, saj vseh sistemov ne moremo uporabljati dualno: "Pri izgradnji obrambnih kapacitet ne moremo enako opredeliti civilne zaščite, kjer govorimo o nevojnih aktivnostih, in oboroženih sil, ki izvajajo vojne aktivnosti. Ti dve stvari nista eno in isto in ne prehajata ena v drugo, kot želijo to nekateri preprosto prikazati."

Izpostavlja še, da bi večina strank vlagala v obrambo, vložki v obrambo pa so vedno osredotočeni le v nakup obrambnih sistemov, kar pa ni prav. Obrambne sisteme se lahko kupi čez noč, a bistveno večji problem so ljudje, poudarja: "Nimamo vojakov, mladih ljudi, ki bi se vojski pridružili. Tega problema ne naslavlja nihče. A to je v resnici izjemen problem. Najlažje je kupiti orožje, a kdo bo to orožje uporabljal, si danes ne znamo odgovoriti. In tega ne moremo rešiti čez noč."  Kot meni, bi se morala država začeti sistemsko ukvarjati z obrambo države: "Mlade ljudi bi morali vzgajati v smeri, da varnost in obramba nista stvar, ki ju bomo plačali in bo to za nas naredil nekdo tretji, ampak bo treba v to vložiti nekaj sebe. In te debate ni nikjer. Tudi v učnih načrtih je to nepomembna tema. Zato imamo zdaj mlade, ki so vzgojeni v smislu, da obramba ni njihov problem. In tega vprašanja ne naslavlja nobena od političnih strank."

Odgovori strank 

Gibanje Svoboda 

Varnost Slovenije in celotne Evrope bomo zagotovili s skupnim, trdnim in poenotenim nastopom vseh članic Evropske unije in zveze NATO napram Rusiji, tudi na račun večjega sodelovanja med vojskami različnih članic prej omenjenih mednarodnih povezav. Glede obrambe Evrope zaenkrat ni alternative Natu, zato bo ta ostal ključni instrument obrambe Evrope. Podpiramo pa tudi obrambni razvoj EU v tej in naslednji perspektivi, ki bo krepil tudi samostojno delovanje EU v krizah ter krepitev odpornosti na nove nevarnosti, kot so hibridne grožnje in kibernetski napadi. Podpiramo odločitve Unije in njenih držav članic, ki so sprejeli že več paketov sankcij proti Ruski federaciji. Menimo, da morajo biti tovrstne sankcije usklajene med vsemi državami članicami Evropske unije in Evropsko komisijo, saj bomo le na ta način dosegli naš skupni cilj, to je prisiliti Rusijo v prenehanje z vojaško agresijo in ponovno vzpostaviti mir na evropski celini. Pri tem je ključnega pomena, da Unija pokaže svojo enotnost in odločnost brez kakršnega koli soliranja posamezne države članice, niti Slovenije ne. Slovenska vojska je za našo varnost nepogrešljiva, zato bomo zagotavljali ustrezno opremljenost in pripravljenost Slovenske vojske za izvajanje nalog nacionalne in kolektivne obrambe. Za izvajanje nalog nacionalne in kolektivne obrambe je potrebno zagotavljati ustrezno sposobnost in pripravljenost Slovenske vojske. Zaradi zaostrenih varnostnih razmer bo tudi Slovenija morala povečati svoje izdatke za obrambo. Prepričani smo, da se mora naš prispevek znotraj zveze NATO osredotočiti na izbrana nišna področja in zagotavljanje določenih specifičnih funkcij, kjer lahko največ prispevamo. V Gibanju Svoboda bomo dodatna vlaganja v SV prvenstveno skušali zagotoviti s sodelovanjem slovenskih visokotehnoloških in inovativnih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo obrambne in zaščitne opreme. Prednost bomo dali tudi razvoju tistih zmogljivosti SV, ki zagotavljajo njihovo dvojno uporabnost – za izvajanje njenega temeljnega poslanstva kot tudi za sodelovanje pri zaščiti in reševanju.

Levica

Vzpostavljanju evropske vojske nasprotujemo. Slovenska vojska pod pritiskom Nata ustanavlja enote, ki jih Slovenija ne potrebuje. Za bataljonski skupini namerava država porabiti kar 1,2 milijarde evrov. Slovenija ni vojaško ogrožena, načrtovani bataljonski skupini pa sploh nista primerni za obrambo Slovenije, ampak zgolj za operacije Nata v tujini. Zato v Levici ustanavljanju nasprotujemo in zahtevamo, da se sredstva raje namenijo za zdravstvo, stanovanja, znanost in družbeni razvoj. Od načrtov bi morala država odstopiti, o alternativah pa se lahko pogovarjamo šele, ko bomo imeli zgrajen družbeni konsenz o tem, kakšno vojsko želimo, če si jo sploh želimo. Da konsenza o slednjem nimamo, je maja 2020 javno priznal tudi trenutni načelnik GŠSV Robert Glavaš.

LMŠ 

Slovenija zagotavlja svojo nacionalno varnost, obrambo ozemeljske celovitosti skozi mehanizem kolektivne obrambe zveze Nato, t. i. člen 5, ki govori, da je napad na eno članico napad na vse. Ob vojni med Rusijo in Ukrajino sta tako Evropska Unija kot zveza Nato zagnali mehanizme skupne zunanje in varnostne politike na način, kot je to predvideno. Ideja evropske vojske je zanimiva, v praksi pa verjetno še dolgo neuresničljiva, kar pa ne pomeni, da to kakor koli negativno vpliva na varnost Slovenije. Kot aktivna članica zveze Nato se je Slovenija politično zavezala, da bo dvignila obrambne izdatke na dva odstotka BDP, kakor tudi razvila ustrezne srednje bataljonske bojne skupine. Ne enega in ne drugega Slovenija nikoli ni uresničila, v luči aktualnih obrambno-varnostnih izzivov pa je ključno, da v mandatu, ki prihaja, ponovno opredelimo potrebe po financiranju in nabavah na obrambnem področju. V LMŠ nasprotujemo nakupu oklepnikov 8x8, podpiramo pa krepitev zmogljivosti, ki so uporabne pri sistemu zaščite in reševanja, kot so na primer transportni helikopterji, zmogljivosti zoper hibridne grožnje in za potrebe klasične obrambe – sodobni protioklepni in protiletalski sistemi – in različne oblike dronov, kar je vse skupaj veliko bolj uporabno in cenejše kot oklepniki 8x8.

NSi 

V vse bolj zahtevnih globalnih varnostnih razmerah, ki jih jasno odraža tudi vojna v Ukrajini, se je še enkrat pokazalo, kako dobra in strateška je bila odločitev Slovenije, da vstopi v zvezo Nato in si zagotovi varnost v okviru sistema kolektivne varnosti. Podpiramo sedanji obrambni koncept in predvideno opremljanje dveh srednjih bataljonskih skupin. V okviru EU bojne skupine že imamo, a bi bilo treba sedanji mehanizem za njihovo napotitev spremeniti tako, da se lahko EU odzove hitro in učinkovito. Tako bi morali vzpostaviti mehanizem, pri katerem bi bila za napotitev dovolj običajna večina držav članic EU.

Povežimo Slovenijo 

Slovenija je vojaško varna država. To varnost imamo zaradi članstva v zavezništvu Nato. Imamo pa zaradi tega tudi odgovornosti in dolžnosti. Če smo se ob vstopu v zavezništvo zavezali za dve bataljonski skupini, moramo kot zanesljiv partner zaveze izpolniti. Naivno bi bilo prepričanje, da se vojna grožnja Slovencem ne more ponoviti, kot bi bilo naivno prepričanje, da lahko Slovenija ob spopadu velikih razsežnosti igra ključno vojaško vlogo. Dejstvo, da smo del najmočnejšega vojaškega zavezništva in članstvo lahko izkoristimo tudi za tisto, kar znamo najbolje – razvijemo nišne in maloštevilne, a na ravni zavezništva in svetovni ravni elitne enote. Poleg tega je treba za vsak poklic zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje poklica. Slovenski vojaki pri tem niso izjema.

SAB 

Zavzemali se bomo za razvoj skupne evropske varnostne politike. Podpiramo stabilen obrambno-varnostni sistem, ki bo v službi državljank in državljanov in bo pripravljen na izzive sodobnega sveta ter bo podpiral miroljubno politiko, ki jo gradijo dobrososedski odnosi. Pri nabavi opreme za obrambno-varnostni sistem bomo transparentni, racionalni in učinkoviti. Pri nabavi opreme bomo dali prednost sredstvom in opremi, ki zagotavljajo dvojno uporabnost (npr. nabava profesionalnih helikopterjev, ki bodo primerni tudi za reševanje iz težko dostopnih gorskih predelov, nabava zdravstvene opreme, nabava letala za gašenje itd.). Glavna prednostna naloga Slovenije bi v aktualni situaciji morala biti podpora vsem diplomatskim prizadevanjem za ustavitev spopadov. Kruta realnost vojne je namreč globoko posegla tudi v globalne cene energentov in oskrbo s hrano – zato mora Slovenija v svojih dejanjih ravnati odgovorno in spodbujati pogajanja, ne stopnjevanj konflikta.

SD 

Evropa potrebuje novo varnostno arhitekturo. v dosedanjih razmerah se je izkazalo, da Evropa drugih mehanizmov za posredovanje v mednarodnih (tudi oboroženih) konfliktih, kot so ekonomske sankcije, nima. Poleg sedanje ukrajinske situacije imamo evropske države negativno izkušnjo tudi z nenadnim umikom ZDA, posledično tudi Nata, iz Afganistana. Izkazalo se je, da so velikokrat cilji ZDA, pa tudi Nata v marsičem drugačni od ciljev EU. V preteklosti je bila že večkrat med članicami EU izražena tudi potreba po resnejši vojaški zvezi EU. Govorilo se je tudi o vojski EU, vendar nikoli te razprave niso dobile formalnega značaja. Strinjamo se, da bo potrebno varnostno arhitekturo EU spremeniti tako, da bo lahko tudi EU nudila vojaški odgovor na morebitne grožnje, saj ne moremo pristati na to, da je EU le poligon merjenja moči vojaških velesil. Zato podpiramo krepitev vojaške vloge EU. To lahko poteka v komplementarnosti z Natom. Vojaško varnost Slovenije zagotavljamo s kolektivno obrambo v okviru zveze Nato. Opremljanje prve bataljonske bojne skupine že poteka in je tudi potrebno. Ali je pa v spremenjenih varnostnih razmerah smiselno ustanoviti tudi drugo srednjo bataljonsko bojno skupino, pa je odvisno tudi od ciljev sil Nata in seveda naših nacionalnih potreb. V tem trenutku nam razmere nakazujejo, da bi bilo bolj smiselno sile in sredstva preusmeriti v kibernetsko in zračno obrambo kot tudi v krepitev odpornosti proti hibridnim grožnjam.

SDS 

V osnutku načrta Strategic Compass Evropska unija načrtuje, da bo do leta 2025 ustanovila skupno vojaško silo s 5000 vojaki, ki bi lahko posredovala v vrsti kriz. Gre za zagotovitev večje hitrosti, odpornosti in fleksibilnosti za izvajanje celotnega obsega nalog vojaškega kriznega upravljanja.

Celotna Evropa in Slovenija se soočata z izjemno varnostno situacijo, in narediti je treba vse, da se to varnost, to dobrino in vrednoto ohrani ter da se v ta sistem nameni tudi več sredstev, skladno tudi z zavezami, ki jih je naša država dala v okviru severnoatlantskemu zavezništvu in ki jih daje tudi v okviru EU.