"Imamo od dvesto pa do tristo šestdeset odstotkov več urgentnih napotitev, kot smo jih imeli pred epidemijo," nam je sredi januarja pripovedovala sogovornica, izred. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja in predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor.

S kolegi so ugotavljali, da se je samo na področju otrok in mladostnikov stanje močno poslabšalo – na področju anksioznih stanj, depresivnih stanj in motenj hranjenja so zabeležili tudi okoli 40-odstotno povečanje, močno se je povečala prisotnost samomorilnih misli pri mladostnikih. 

Pritisk pacientov je bil tako hud, da so morali drastično zmanjšati ležalne dobe, kar seveda pomeni škodo za pacienta, pacienti pa so težje prišli do strokovnjaka tudi izven bolnišnice, kar je številne poslalo naravnost v naročje gurujev – neprimerno izobraženih, samooklicanih terapevtov, ki svoje storitve večinoma ponujajo prek družbenih omrežij. 

Konec meseca, torej že skoraj tik pred volitvami, je nato vlada sprejela akcijski načrt za leti 2022 in 2023 za izvajanje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028. 

Osredotoča se na duševno zdravje otrok in mladostnikov od 14. do 25. leta – minister za zdravje Janez Poklukar je namreč pojasnil, da se 50 odstotkov duševnih motenj in stisk pojavi pri otrocih do 14. leta, 75 odstotkov pa do 25. leta. 

Za akcijski načrt so predvideli sredstva v višini 31 milijonov evrov, a še večja težava kot sam denar so kadri. 

Področje duševnega zdravja je pri nas tako daleč od urejenosti. Politične stranke smo zato vprašali, kako bi rešile največje zagate na področju duševnega zdravja, v kakšnem časovnem obdobju bi uredile področje izvajalcev psihološke pomoči, kako in v kakšnem času bi zagotovili ustrezne kadre za centre za duševno zdravje, pa tudi kako bi se lotili reševanja izziva škodljivega vpliva sodobne tehnologije na duševno zdravje mladih?

Številni sicer kot rešitev navajajo centre za duševno zdravje, pri čemer pa velja poudariti, da se ti srečujejo s hudo kadrovsko stisko. 

Gibanje Svoboda: Področje izvajalcev psihološke pomoči je potrebno urediti prioritetno

V Gibanju Svoboda pravijo, da so duševne motnje eden glavnih javnozdravstvenih problemov. "Prioriteta mora biti optimalno izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je veljaven za obdobje do leta 2028." 

Napovedujejo tudi, da bodo skladno z njihovimi splošnimi usmeritvami glede uresničevanja odločb ustavnega sodišča nemudoma ustrezno dopolnili Zakon o duševnem zdravju. 

"Vzpostavili bomo strokovni nadzor nad ponudniki storitev na področju duševnega zdravja. Poskrbeli bomo za boljši nadzor izvajalcev psihoterapevtskih storitev in razmislili o striktnejših pogojih licenciranja po zgledu drugih zahodnih držav, na primer Avstrije, Francije ali Nemčije. Psihoterapevtske in psihosocialne svetovalne dejavnosti je potrebno profesionalizirati skladno z medicinsko paradigmo in ob tem upoštevati koncept integrativne medicine," obljubljajo in pravijo, da je področje izvajalcev psihološke pomoči potrebno urediti prioritetno, saj epidemija na tem področju pušča najbolj negativne posledice, pri čemer so posebej izpostavljeni otroci in mladostniki. 

"Organizirali bomo mrežo centrov duševnega zdravja, kjer bo splošna populacija lažje dostopala do specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov, licenciranih psihoterapevtov in psihosocialnih svetovalcev. Cilj mreže je bistveno zmanjšati neenakost regionalne dostopnosti do oskrbe duševnega zdravja, posebej pri ranljivih skupinah, kot so otroci, mladostniki in starejši," obljubljajo. Številni takšni centri sicer že delujejo, a težava so kadri, opozarjajo strokovnjaki. 

"Med priložnostmi vidimo tudi vključevanje specializantov psihiatrije in klinične psihologije za reševanje duševnih motenj pri mladostnikih in mladih odraslih," pa o rešitvah razmišljajo pri Gibanju Svoboda. "Usposobili bomo dodaten zdravstveni kader in poskrbeli za osveščanje mladih o pomenu duševnega zdravja. Uvedli bomo  psihološko svetovanje študentov psihologije na fakultetah pod ustreznim nadzorom mentorjev," dodajajo. 

"Potrebno je zagotoviti sistemsko financiranje specializacij iz klinične psihologije in zagotoviti financiranje za vsaj 30 specializantov letno. S tem namenom bomo v najkrajšem možnem času odpravili čakalne vrste pri psihologih, kliničnih psihologih in pedopsihiatrih ter zagotovili dodatne specializacije za te poklice," obljubljajo.

Pa škodljivi vplivi sodobne tehnologije? "Nevtralizirati jih je potrebno s kakovostnimi programi in široko razvejano javno mrežo služb in storitev za krepitev duševnega zdravja, ki je nacionalni kapital in ga je kot takega treba nedvomno krepiti."

Levica: Vprašanje duševnega zdravja ni vezano izključno na zdravstveni sistem, temveč je tudi vprašanje, v kakšni družbi si želimo živeti

"Stanje na področju duševnega zdravja je bilo po vseh podatkih že pred epidemijo koronavirusa katastrofalno," opozarjajo v Levici. Študije Nacionalnega inštituta za javno zdravje so, kot izpostavljajo, že pred epidemijo ugotavljale in opozarjale, da obstoječa javnozdravstvena mreža ni skladna z dejanskimi potrebami otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja: "V obdobju sedmih let med 2008 in 2015 se je na primer število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj na sekundarni ravni povečalo za grozovitih 71 odstotkov. Epidemija in omejitveni ukrepi so stanje samo še poslabšali. V letu 2020 je samo Pediatrična klinika v Ljubljani po poskusu samomora zdravila za 50 odstotkov več otrok in mladostnikov kot leto poprej."

"Konkretni načrt na tem področju je potrebno zasnovati na podlagi leta 2018 sprejete Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, kar se do zdaj ni počelo, oziroma se je počelo v omejenem obsegu. Tako se je potrebno vprašati, kako je mogoče, da je Svet vlade za duševno zdravje začel delovati šele julija 2021, torej tri leta po sprejetju Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja?" 

Področje duševnega zdravja je po mnenju Levice potrebno urediti celovito znotraj javnega sistema: "Povečati je treba dostopnost javnih izvajalcev ter večjo pozornost nameniti preventivnim programom in dejavnostim. Pomanjkanja kadra, kjer je največji deficit prav pri kliničnih psihologih, ni moč rešiti čez noč. Je pa jasno, da je potrebno vložiti posebne napore v razpis vpisnih mest in ponuditi spodbude za to vrsto zaposlitve." 

Tudi oni vsaj del rešitev vidijo v preventivi: "Tako kot pri zdravju na splošno je tudi pri duševnem zdravju ključnega pomena preventiva. Program Levice v tem smislu ponuja jasne in odločne odgovore. Prekarna delovna razmerja, nerešena stanovanjska problematika, delo preko omejitev delovnega časa in dejstvo, da so zaposleni praktično ves čas dostopni, močno vplivajo na duševno zdravje ljudi. Tako vprašanje duševnega zdravja ni vezano izključno na zdravstveni sistem, temveč je tudi vprašanje, v kakšni družbi si želimo živeti."

Kot poudarjajo, se zavedajo škodljivih vplivov sodobne tehnologije: "In profitno usmerjenih družabnih omrežij in platform ali aplikacij za zmenke na zdravje otrok in mladostnikov, pri čemer je treba še posebej izpostaviti motnje pozornosti in poslabšanje samopodobe. V družbi, za kakršno se zavzemamo, bi morala tehnologija služiti potrebam ljudi, ne pa da se zaradi nje že med najmlajšimi kažejo premoženjske in druge razlike, ter da je formiranje osebnosti in odraščanje posameznika povezano s pritiski, ki jih doživljajo na zasebnih družbenih omrežjih, katerih namen je izključno ustvarjanje profita. Treba je prepoznati vpliv najrazličnejših tipov platform na duševno zdravje otrok in mladostnikov ter širše na javno (duševno) zdravje in v skladu z javnim interesom regulirati njihovo delovanje."

LMŠ: Ustanovitev službe ali direktorata za duševno zdravje znotraj Ministrstva za zdravje

 V LMŠ opozarjajo, da bodo negativne posledice epidemije na duševno zdravje ostale tudi po tem, ko bo ta minila: "Podatki in statistike Združenih narodov in Svetovnega gospodarskega foruma kažejo, da je na enega umrlega za virusom več kot 200 ljudi zbolelo zaradi različnih oblik duševnih motenj (v statistiko niso zajeti že obstoječi duševni bolniki). Statistika na področju duševnega zdravja je slaba. To napoveduje še večje število posameznikov, še zlasti otrok, s težavami v duševnem zdravju in dodatne obremenitve sistema skrbi za duševno zdravje, ki je bil v Sloveniji že pred izbruhom epidemije močno podhranjen." 

Za izboljšanje stanja na področju skrbi za duševno zdravje populacije je po njihovem treba izvesti niz nujnih ukrepov na področju gospodarske, socialne, izobraževalne in zdravstvene politike, ki pa morajo delovati usklajeno. Potrebe na področju duševnega zdravja je po njihovem treba obravnavati kot prioritetne, še toliko bolj zaradi kriznih razmer, in zagotoviti sistemsko financiranje področja mentalnega zdravja, ustrezno sistemsko umestiti področje skrbi za duševno zdravje prebivalk in prebivalcev Slovenije z ustanovitvijo službe ali direktorata za duševno zdravje znotraj Ministrstva za zdravje, zagotoviti delovanje Vladnega sveta za duševno zdravje v optimalni strokovni in odločevalni sestavi.

NSi: Pomembno je ozaveščanje staršev

V NSi izpostavljajo delo aktualne vlade na tem področju: "V letu 2018 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 ali program Mira, trenutno pa je v zaključni fazi predlog akcijskega načrta za leti 2022 in 2023, ki določa konkretne ukrepe na področju duševnega zdravja. V letu 2021 se je pospešilo vzpostavljanje centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva in tako je trenutno polno delujočih 16, štirje pa so še v vzpostavljanju. Načrti v Sloveniji so torej zastavljeni, ključna težava je kader. To smo v tem mandatu začeli pospešeno reševati in zagotovili financiranje za dodatnih 30 specializacij kliničnih psihologov." 

Sicer pa menijo, da so zelo pomembni preventivni programi oziroma programi psihosocialne podpore, programi starševstva in programi, ki se ukvarjajo s še posebej ranljivimi otroki in družinami, da se okrepi njihova odpornost: "Programi morajo biti dostopni v šolah, zdravstvenih ustanovah in lokalnih skupnostih. Pri tem je ključno delo z družinami, saj se skoraj polovica duševnih bolezni oziroma motenj, ki so prisotne v odraslosti, prvič pojavi do štirinajstega leta starosti." 

Na področju sodobnih tehnologij pa je, kot izpostavljajo, pomembno ozaveščanje staršev: "Da se zavejo njihovih pasti in nevarnosti, in delo z otroki v šolah na način, da se po eni strani učijo koristne in varne uporabe tehnologije, po drugi strani pa jih učitelji seznanjajo tudi z nevarnostmi."

Povežimo Slovenijo: Ključna je podpora v znanem okolju

Povežimo Slovenijo poudarja gradnjo sistemov socialne vključenosti že na lokalni ravni, prek tega bi zvišali občutek varnosti in vključenosti, pravijo: "Menimo, da je pri preventivi in preprečevanju posledic ključna najprej podpora doma oziroma v domačem, znanem okolju." 

"Podpiramo tudi dobre prakse pilotnih projektov celovite duševne oskrbe na domu, ki poteka na Primorskem v zadnjih letih, saj kaže odlične rezultate," navajajo. "Naš cilj je, da v naslednjem mandatu vzpostavimo sistem, ki bo ta celovit terenski pristop prenesel na celotno Slovenijo. Namreč veliko duševnih stisk ostane neodgovorjenih zaradi oddaljenosti ljudi od središč in oskrbe."

Sodobne tehnologije so del našega življenja, vendar pa postajajo vedno večji dejavnik vpliva na duševno zdravje mladih, menijo: "Ključno je, da se ukvarjamo s preventivo, kar konkretno pomeni, da v šolske predmete informatike uvedemo tudi tematike o pomembnosti odklopa od tehnologije, upravljanje porabe časa v povezavi s sodobno tehnologijo in podobno."

SAB: Otroci bi pred začetkom pouka oddali svoje mobilne naprave in bi jih po koncu pouka zopet prevzeli

"V SAB menimo, da je treba nujno okrepiti dejavnosti na področju promocije duševnega zdravja s spodbujanjem pozitivnih dejavnikov kot preventive pred dejavniki, ki na duševno zdravje negativno vplivajo. Življenjski slog posameznika se je v zadnjih letih močno spremenil, postal je hitrejši in bolj stresen. Na količino stresa pa so v zadnjih dveh letih močno vplivale tudi epidemija in njene posledice – tako na zdravstvenem področju kot drugje – na delovnih mestih, šolah," situacijo ocenjujejo v SAB.

Kot eno od rešitev opisane problematike vidijo v ozaveščanju o pomembnosti duševnega zdravja na delovnih mestih in v šolah – detabuizaciji problematike duševnega zdravja – pa tudi v organizaciji brezplačnih delavnic (tako preventiva kot kurativa) in psiholoških svetovanj za posameznike: "Prav tako bi s skrajšanjem čakalnih dob bolniki prej prišli na vrsto za svetovanje. Duševno zdravje je neločljivo povezano s telesnim zdravjem, posledično pa z dobrim počutjem, delovanjem in produktivnostjo posameznika."

Ocenjujejo tudi, da je sodobna tehnologija življenja mladostnikov in otrok močno zaznamovala, zlasti v času epidemije, ko so bili praktično neprestano pred elektronskimi napravami: "V SAB menimo, da bi z omejitvijo uporabe mobilnih naprav (mobiteli, tablični računalniki itd.) v osnovnih in srednjih šolah lahko pozitivno vplivali na njihovo počutje. Otroci bi pred začetkom pouka oddali svoje mobilne naprave in bi jih po koncu pouka zopet prevzeli." 

SD: Širitev košarice pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja 

"Medtem ko je v svetu zaradi epidemije covida-19 umrlo že več kot pet milijonov ljudi, vsak sedmi človek trpi za duševno stisko," ugotavljajo v SD. Zaradi močne kadrovske podhranjenosti in nesprejemljivo dolgih čakalnih vrst mnogi na področju duševnega zdravja pri nas napovedujejo naslednje ukrepe: 

- Ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja

"To vključuje novelacijo zakona o duševnem zdravju, ki je pomanjkljiv in zastarel, prav tako pa tudi pripravo dveh novih zakonov: zakon o psihoterapiji in zakon o psihološki dejavnosti. Ureditev zakonodaje je nujna podlaga za naslavljanje problematike dostopnosti, kadrovske podhranjenosti in kakovosti obravnav."

- Omogoči se dostopnost do strokovne pomoči vsem 

"Vzpostavitev dodatnih centrov za duševno zdravje po celotni Sloveniji (tako za otroke in mladostnike kot tudi za odrasle), ki bodo geografsko enakomerno porazdeljeni glede na potrebe prebivalstva."

- Širitev košarice pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja 

"Na področju duševnega zdravja želimo zagotoviti več pravic v sklopu zdravstvenega zavarovanja z umestitvijo psihoterapije v nabor pravic, kar je ključno za učinkovito in dolgotrajno zdravljenje določenih duševnih stisk in motenj." 

- Nadgradnja kadrovske mreže 

"Na podlagi poglobljene analize potreb prebivalstva in Akcijskega načrta 2022-2023 Nacionalnega programa o duševnem zdravju 2018-2028, bodo pripravljene kvote za povečanje števila specializacij s področja psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije. Poleg tega bomo stremeli k zagotovitvi sredstev za nadgradnjo kompetenc in kakovosti obravnav, predvsem na področju duševnega zdravja starejših, otrok in mladostnikov." 

- Krepitev preventivnih in promocijskih aktivnosti 

"S preventivnimi ukrepi lahko preprečimo razvoj oziroma poglabljanje duševnih stisk in motenj ter tako dolgoročno dvignemo stopnjo kakovosti življenja ljudi. Zato je pomembno, da se področje duševnega zdravja umesti v izobraževanje na vseh ravneh izobraževalnega sistema.  Pomembno je tudi, da se nadalje krepijo aktivnosti na področju dvigovanja zdravstvene pismenosti o duševnem zdravju in podpira aktivnosti, usmerjene na zmanjševanje stigmatizacije duševnega zdravja." 

Obljubljajo, da bodo, če bodo med strankami, ki bodo sestavljale vlado, s koalicijskimi partnerji naslovili pripravo konkretnega načrta takoj ob nastopu nove vlade in pripravili potrebno zakonodajo za področje duševnega zdravja v prvi polovici mandata. "Ker pa je reševanje kadrovske stiske dolgotrajen proces, zaradi večletnega trajanja specializacij, bomo ob nastopu nove vlade prioritetno razpisali vsaj 30 dodatnih specializacij klinične psihologije, nato pa na podlagi analiz tudi za psihiatrijo, pedopsihiatrijo in po potrebi dodatne za klinično psihologijo." 

Ko gre za negativne učinke tehnologije na mentalno zdravje mladih, pa predlagajo naslednje rešitve: 

- Implementacija izobraževanj staršev za zdravo rabo digitalnih zaslonov otrok in mladostnikov

 - Izobraževanje otrok in mladih o zdravi rabi digitalnih zaslonov in krepitev razvoja zdravih navad (npr. higiena spanca, telesna aktivnost, druženje s prijatelji brez uporabe digitalnih zaslonov)

- Promocija zdrave uporabe digitalnih zaslonov 

- Krepitev virov pomoči za osebe, ki se soočajo s problematično rabo digitalnih zaslonov ali celo z zasvojenostjo

V SDS izpostavljajo dosežke vlade na področju mentalnega zdravja 

Tudi v SDS izpostavljajo, da je državni zbor je decembra 2017 sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, katere temeljni cilj je prenos težišča obravnavanja duševnih motenj s sekundarne na primarno zdravstveno raven v domače okolje: "Vzpostavljenih je bilo prvih deset centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, vzpostavljeni so trije centri za diagnostiko in urgentno obravnavo otrok in mladostnikov (na pediatrični kliniki UKC Ljubljana, Službi za otroško psihiatrijo UKC Maribor in Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana), v letu 2019 pa je bil odprt varovan psihiatrični oddelek za otroke in mladostnike za potrebe celotne Slovenije. Vlada Janeza Janše je zagotovila sredstva za dodatnih deset postelj za otroke in mladostnike v centru za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. V splošni dogovor za leto 2021 so bili uvrščeni štirje timi za otroke in mladostnike v skupni višini 1,5 milijona evrov na letni ravni. Ti timi so zagotovljeni za zdravstveni dom Piran, Domžale, Maribor in Sevnica." 

Se pa, kot poudarjajo, zavedajo, da je kadrovsko pomanjkanje na tem področju ena večjih težav in izzivov: "V zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva je člen o zagotavljanju sredstev za specializacijo dodatnih trideset kliničnih psihologov, ki so prvič razpisane po uveljavitvi tega zakona. Tako so že v letošnjem letu v proračunu RS zagotovljena sredstva za 10 specializacij iz klinične psihologije, v naslednjih dveh letih pa dodatnih 20. Ministrstvo za zdravje je pripravilo tudi akcijski načrt nacionalnega programa duševnega zdravja za obdobje 2021-2023. Minister za zdravje je zaradi zavedanja resne situacije na področju duševnega zdravja 1. 4. 2022 podpisal sklep o imenovanju delovne skupine za duševno zdravje. V skupino je vključenih 23 strokovnjakov (od zdravnikov, predstavnika Varuha človekovih pravic in pravosodja do nevladnih organizacij), opredeljene imajo natančne naloge s predvidenimi terminskimi načrti. 31. 3. 2022 je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za leti 2022 in 2023 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018‒2028. Posebna pozornost je namenjena mladim in vključuje cilje za zmanjšanje samomora in z alkoholom povezanih duševnih motenj, naloge za krepitev znanja in kompetenc na področju duševnega zdravja, za izvajanje socialnovarstvenih programov in programov v podporo družini in cilje za aktivnosti in programe, s katerimi se vzpostavljajo podporna okolja v vzgojno‒izobraževalnih ustanovah, institucijah in lokalnih skupnostih."