VOL17VE: Politiki se menjavajo, čakalne vrste v zdravstvu pa ostajajo. Imajo tokratni kandidati rešitev?

Medtem ko se večina politikov prereka o tem, v kako hudi krizi je slovensko zdravstvo (če sploh je v krizi?), leta minevajo, državljanke in državljani pa posledice nereševanja zadev vedno bolj občutimo na svoji koži. Naš zdravstveni sistem ima veliko rano na želodcu, ki je nikakor ne znamo pozdraviti. Zaradi nakopičenih težav ne odpravljamo vzrokov, ki so privedli zdravstvo v težave, pač pa zgolj saniramo nastalo škodo. Zgodba o krizi javnega zdravstva se tako vleče kot jara kača, pristojni pa svoj del odgovornosti zgolj prelagajo drug na drugega. Nič kaj konkretni v svojih odgovorih pa niso niti kandidati za predsednika Slovenije. Njihove odgovore preberite spodaj.

Ena od najbolj bolečih točk našega zdravstva so predolge čakalne dobe, ki pa se tudi na račun staranja prebivalstva še povečujejo. Vlada je letos pripravila sveženj zdravstvenih zakonov, med katerimi je tudi novela zakona o pacientovih pravicah, ki je v DZ dobila zeleno luč. Z novelo aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc sicer poskuša narediti red na področju predolgega čakanja na zdravstvene storitve, a ji številni očitajo, da zgolj uvaja novo, vmesno stopnjo, ki pa čakalnih dob ne bo skrajšala. Tega se potiho najverjetneje zave tudi sama ministrica, saj je največji razlog za nedopustno dolge čakalne dobe v neplačevanju opravljenih storitev. Še sama je letos opozorila: "Zmanjševala so se sredstva, a število napotenih oseb in opravljenih zdravstvenih storitev se je povečevalo. Zgolj med leti 2013 in 2015 se je število napotenih oseb k specialistu povečalo za dobrih 168.000." Denarja ni dovolj. Kako torej zmanjšati čakalne vrste?

Ko na poseg čakate skoraj tri leta 

Avgustovski podatki o čakalnih dobah razkrivajo, da so najdaljše čakalne dobe trenutno za operacijo nožnega palca s povprečno čakalno dobo 930 dni. S povprečno dobo 584 dni se čaka na operacijo krčnih žil, posegi na ušesu in mastoidu imajo povprečno čakalno dobo 467 dni. Zelo dolgo boste na pregled čakali v revmatološki ambulanti, kjer je povprečna čakalna doba 388 dni. Na poseg in operacijo nosu ter obnosnih votlin boste v povprečju čakali 293 dni, 247 dni na poseg v ustih, grlu ali na žrelu. Zelo dolgo se čaka tudi na operacijo kile pri odraslih, in sicer kar 230 dni, prav tako na operacijo žolčnih kamnov, kjer je povprečna čakalna doba 201 dan. Na operacijo ščitnice je bilo avgusta potrebno čakati 198 dni, skoraj toliko pa tudi na pregled v dermatološki ambulanti (195 dni).

V naboru 13 specialističnih ambulant, ki vključuje tudi fizioterapijo na primarni ravni, na prvi ambulantni pregled čaka 120.739 pacientov. Nad dopustno dolgo na prvi ambulantni pregled čaka 19.863 pacientov oziroma dobrih 16 odstotkov vseh čakajočih. Na 48 izbranih zdravstvenih storitev čaka 103.681 bolnikov. Od tega je 29.607 takšnih, ki čakajo nad dopustno dolgo (skoraj 30 odstotkov!).

Ko hitro ni več hitro: največ čakajočih nad dopustno mejo je ravno z oznako hitro

Avgusta je skupno število pacientov, ki na prvi ambulantni pregled čakajo nad dopustno dolgo pri stopnji nujnosti hitro preseglo skupno število pacientov, ki na prvi pregled čakajo nad dopustno dolgo pri stopnji nujnosti redno. Med vsemi čakajočimi tako na prvi ambulantni pregled pri stopnji nujnosti hitro nad dopustno dolgo čaka 23 odstotkov čakajočih, medtem, ko je pri stopnji nujnosti redno delež takšnih skoraj za polovico manjši in znaša 12 odstotkov. Pri stopnji nujnosti hitro je od 48 zdravstvenih storitev 21 takšnih, kjer je povprečna čakalna doba večja od dopustne čakalne dobe 90 dni. Pri stopnji nujnosti redno pa je od 48 storitev 14 takšnih, kjer je povprečna čakalna doba večja od dopustne čakalne dobe 180 dni oziroma 365 dni na področju ortopedije.

Če združimo podatke, potem je jasno, da je čakajočih bolnikov več kot 220.000, to pa je kar 10 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije. Zato smo kandidate za predsedniški stolček vprašali, kako rešiti rak rano našega zdravstva? Kako izpeljati reformo zdravstva ter urediti področji zasebnega in javnega zdravstva, da bomo zmanjšali dolge čakalne vrste ali jih celo ukinili? Glede na njihove odgovore je jasno, da konkretnih rešitev ne skrivajo v rokavu.

Suzana Lara Krause: "Najti in uvesti moramo celostno rešitev, ki bo zagotovila najboljšo oskrbo pacientov v ustreznem času. Menim, da zmoremo bolje od tega, kar je trenutno na mizi. Javno in zasebno zdravstvo lahko obstaneta, a zdravniki naj se odločijo, v katerem sektorju želijo delati. Kdor si zasebno obravnavo lahko privošči, naj si jo. A utrujen zdravnik, ki gre po delovnem dnevu v eni ambulanti še v drugo, ni rešitev. Zmanjšati moramo čakalne vrste. Človek mora priti na vrsto takrat, ko se mu še lahko pomaga."

Angelca Likovič: "Mene, če sem bolna, nič ne zanima privatno in javno, ampak samo to, da bom čimprej pri zdravniku in, da mi to krije zavarovalnica. Vse govorjenje javno ali privatno zdravstvo je metanje peska v oči bolnikom. In škodi bolnikom, ker onemogoča spremembe. Sem zadnjič govorila z enim gospodom. Je rekel, da bi prišel nazaj v Slovenijo iz Švice, pa ne bo. Ker sta z ženo v letih in nekoliko bolehna. V Švici takoj dobita, kar rabita za svoje zdravje, pri nas pa ne. Pa nista nobena bogataša, bila sta navadna delavca."

Maja Makovec Brenčič: "Z zdravstveno reformo se je predolgo odlašalo in čakalne dobe so le posledica, zdravniki bi rekli 'simptom'. Zaradi demografskih trendov so se spremenile naše potrebe po zdravstvenih storitvah, pa tudi naša pričakovanja. Zdravstveni sistem pa že od osamosvojitve ni doživel sprememb. Zato moramo sistem prilagoditi tako, da bo v središču interes pacienta. K pacientu usmerjena javna politika lahko dokaj hitro normalizira čakalne dobe. V zadnjih letih se veliko dela na tem in verjamem v to pot. Se pa na tej poti kaže velik odpor do sprememb, kar nakazuje, da smo ogrozili stare prakse, ki niso delovale v korist pacienta. Prav je, da se s spremembami odločno nadaljuje, da bo vsakdo imel pravico do dostojne, pravočasne, varne in kakovostne zdravstvene oskrbe."

Boris Popovič: "Najprej je treba vzpostaviti učinkovit zdravstveni sistem v naši državi, ki bo zagotavljal kakovstno zdravstveno preventivo in oskrbo državljank in državljanov. Nujno je vzpostaviti enoten in javno dostopen cenik zdravstvenih storitev, da bomo uporabniki sploh vedeli, kaj in koliko plačujemo. Ko bomo to dosegli, je treba zagotoviti, da bodo zdravstvene storitve izvajali tisti, ki izpolnujejo predpisane pogoje, kar bo pripeljalo do zdrave konkurence. Na ta način bomo rešili tudi problematiko čakalnih vrst, hkrati pa bomo pacienti imeli možnost izbire kakovostnih zdravstvenih storitev. Rešitev je enostavna, če jo le hoče kdo videti, očitno pa je danes edini interes, da zdravsteni denar nekontrolirano (ali kontrolirano) porabljajo tisti, ki obvladujejo dobave in storitve v zdravstvu.  ​​​​​​

Marjan Šarec: "Treba je striktno ločiti zasebno od javnega in poskrbeti za sistem podeljevanja koncesij, takrat ko se za to pokaže potreba in javno zdravstvo tega ne zmore pokriti. Dvoživke v sistemu so škodljive in prav to je razlog, da se zadeve ne premaknejo na boljše. Svoje pa k zmedi na tem področju dodajo še zavarovalnice. Vsi želijo priti do javnih sredstev. Vendar obstajajo storitve, ki so lahko zasebne, ker ne ogrožajo zdravje človeka (npr. lepotne operacije), in tudi zavarovalnice imajo možnost zavarovati določene t. i. nadstandardne storitve. Prostora je torej za vse dovolj. Problem je v tem, da nekateri še vedno želijo kovati dobičke z javnimi sredstvi.

Borut Pahor: "Čakalne dobe so posledica več dejavnikov, ki se prepletajo. Pomanjkanje sredstev in pomanjkanje kadra, premalo razpisanih specializacij pa tudi odsotnost normativne ureditve vodenja javnih zavodov so tisti ključni momenti, ki so pripeljali do točke, kjer smo. Dvomim, da lahko čakalne vrste v celoti odpravimo; vsekakor pa je naloga reforme, da opredeli javno zdravstveno mrežo, identificira potrebe in zagotovi zadostno število zdravnikov s posameznimi specializacijami ter vzpostavi vzdržen sistem financiranja, ki bo zagotavljal dostopnost do zdravstvenih storitev za vse, ne glede na gmotni položaj."

Ljudmila Novak: "Dolge čakalne vrste bomo zmanjšali, če bomo ukinili monopol ZZZS in uvedli konkurenčnosti med zavarovalnicami ter izvajalci zdravstvenih storitev. Prav tako moramo optimizirati poslovanje in bolje organizirati delo izvajalcev zdravstvenih storitev. Ob tem pa poudarjamo, da zgolj več denarja predolgih čakalnih dob ne bo rešilo."

Romana Tomc: "Slovenski zdravstveni sistem potrebuje celovito nadgradnjo ob ohranjanju javnega, solidarnostnega in vzajemnega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi višjih prispevkov ne bo zdravstveni sistem nič boljši in čakalne vrste nič krajše. Bo pa lahko na ta račun kdo še vedno dobro služil. Najprej pa je treba prevetriti in racionalizirati sistem ter izkoreniniti odlivanje denarja prek preplačanih proizvodov in storitev."