Stranke o problematiki starejših. Bodo njihove težave končno slišane?

Delež starejših se vztrajno veča, število delovno aktivnih prebivalcev pa manjša. Leta 2021 je v Sloveniji na sto mladih do 15 let živelo kar 137 starejših prebivalcev. Starostniki z nizkimi pokojninami živijo na pragu revščine in so tudi težko zaposljivi. Na sprejetje v domove za starejše lahko čakajo po več mesecev ali celo let. Mnogi si doma sploh ne morejo privoščiti, tisti, ki ostanejo doma, pa niso mobilni in se srečujejo z osamljenostjo.

Po podatkih Statistične urada Republike Slovenije je v državi danes že 20,9 odstotka ljudi, starejših od 65 let. Nad to starostno ločnico je torej več kot petina Slovencev. Projekcije medtem napovedujejo, da se bo prebivalstvo v prihodnje le še staralo. Do leta 2050 naj bi se tako delež starejšega prebivalstva povzpel na 30 odstotkov, delež prebivalstva, starejšega od 80 let, pa naj bi do tega leta znašal že 11,4 odstotka.

Kljub naglemu staranju prebivalstva so starejši že dlje časa na stranskem tiru slovenske politike. To se je še toliko bolj pokazalo v času epidemije. Koronakriza je osvetlila težave, s katerimi so se starejši srečevali vsakodnevno, a odgovorni za to niso imeli posluha. Bo tokrat kaj drugače?

S sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi dočakali 'zgodovinski trenutek'

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize (UMAR) je ob prenatrpanih domih za starejše, pomanjkanju celovitega zakona o dolgotrajni oskrbi in vrsti drugih težav izpostavil tudi, da so bili starejši v času koronavirusa še dodatno diskriminirani, saj so imeli zaradi prehoda v digitalni svet težave celo pri dostopu do zdravniške oskrbe.

So pa starejši naposled le dočakali dolgo pričakovani in napovedani zakon o dolgotrajni oskrbi. "Gre za zgodovinski trenutek," je ob sprejetju zakona decembra lani dejal zdravstveni minister Janez Poklukar. Z njim se je začelo to področje po okoli 20 letih prizadevanj tudi sistemsko urejati.

Zakon določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, sta vključeni pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Kljub premiku na področju politike starejših pa je sprejeti zakon požel številne kritike. "Razočarani smo in žalostni, ker sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ni dober in tudi ne razrešuje temeljnega problema, ki se vleče že 20 let – sistemskega, stabilnega financiranja dolgotrajne oskrbe. Problem se zgolj prenaša v prihodnost," so bili kritični v društvu Srebrna nit.

Potrebe po dolgotrajni oskrbi se bodo v Sloveniji sicer izraziteje povečale po letu 2025, ko bodo starost 80 let začele prestopati najstarejše generacije, napovedujejo v UMAR-ju. Kljub upoštevanju dejstva, da bodo starejši v prihodnosti bolj zdravi in manj ovirani, s tem pa manj odvisni od tuje pomoči, pa se bodo javni izdatki za dolgotrajno oskrbo zaradi demografskih dejavnikov do leta 2060 več kot podvojili, in sicer na 2,9 odstotka BDP.

Ta pritisk porasta izdatkov pa bi lahko po oceni urada povečali še nedemografski dejavniki, zlasti rast pokritosti s formalno oskrbo in rast stroškov dolgotrajne oskrbe. "Scenarij Evropske komisije, ki to upošteva, kaže, da bi se delež javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo do leta 2060 več kot potrojil, na 4,2 odstotka BDP," dodajajo.

Domovi za starejše prezasedeni, vrste za vstop ostajajo

A dolgotrajna oskrba ni bila edina težava slovenske politike na področju starejših. Tu je na primer tudi pomanjkanje domov za starejše. Po podatkih, ki jih je Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) objavila 20. aprila 2022 je na sprejem v 125 domov za starejše čakalo več kot 12.000 prosilcev. Skupaj lahko sicer domovi sprejmejo 21.573 oseb.

Kot je razvidno iz poročila SSZS, je bilo namreč v domove nameščenih 20.039 ljudi. Kljub visokim cenam bivanja v domovih – povprečna oskrba v javnih domovih znaša 620, v zasebnih s koncesijo pa 780 evrov – tako želja po odhodu v te oskrbovane zavode ostaja. Ostajajo pa tudi čakalne dobe za vstop v dom. Na sprejem v dom najdlje čakajo v Ljubljani. Oseba namreč v dom pride le, če druga umre, se premesti v drug zavod ali vrne domov.

Kot so ob sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi sporočili iz društva Srebrna nit, od države pričakujejo tudi podporo pri gradnji sodobnih javnih namestitev – manjših domov za starejše, oskrbovanih stanovanj, stanovanjskih skupnosti in najemnih stanovanj. Ob tem pa želijo tudi širitev pomoči na domu in financiranje zdravstvene nege oziroma celovite zdravstvene oskrbe težko bolnih v domovih starejših, ki bo primerljivo s financiranjem v negovalnih bolnišnicah.

Primere dobrih praks najdemo v tujini. Kam bo zavila slovenska politika?

Nujno potrebne so sicer tudi spremembe na področju izobraževanja. Ob naglem staranju družbe se bodo namreč potrebe po poklicih prihodnosti še povečale. Potrebovali pa bomo tudi nove profile zaposlenih, ki bodo lahko zapolnili kadrovski primanjkljaj na področju zagotavljanja storitev dolgotrajne oskrbe.

Bi se lahko dobrih praks naučili iz tujine? Številne tuje države skušajo na različne načine pomagati starostnikom. Še do nedavnega je bila Slovenija edina država v Evropski uniji brez zakona o dolgotrajni oskrbi. Skandinavske države so med drugim poskrbele za manjši pritisk na domove za starejše, saj veliko starostnikov potrebno oskrbo prejema v oskrbovanih stanovanjih. Norveška pa pokojnine financira iz vladnega pokojninskega sklada. To je sklad, v katerega se vlaga presežek dobička naftnih podjetij.

Nizozemska in Nemčija medtem poznata večgeneracijske stanovanjske stavbe in medgeneracijska stanovanja, Španija uspešno črpa evropska sredstva za potrebe tamkajšnjega starejšega prebivalstva. Kako pa bi se s to problematiko po volitvah spopadle slovenske stranke?

Gibanje Svoboda: Zakon o dolgotrajni oskrbi bomo uskladili s ključnimi deležniki

V Gibanju Svoboda, ki je po podatkih javnomnenjskih raziskav eden izmed favoritov za zmago na volitvah, pravijo, da želijo dolgotrajno oskrbo obravnavati enotno v okviru ministrstva, ki bo združevalo vse demografske politike. S tem bi, kot poudarjajo, omogočili enoten pristop k dodeljevanju pravic. "Sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi bomo uskladili s ključnimi deležniki, zlasti strokovnjaki, predstavniki starejših, področnimi civilnodružbenimi organizacijami in izvajalci dolgotrajne oskrbe," trdijo in dodajajo, da bo usklajeni zakon tudi ustrezno umeščen v celovito demografsko politiko.

Kot pravijo, bodo za izvajanje zakona pripravili finančno konstrukcijo, ki da bo vsem omogočila enak dostop do storitev. Ob tem želijo z novim zakonom povezati tudi storitve dolgotrajne oskrbe in osebne asistence in storitve, ki jih ureja zakon o socialnem vključevanju invalidov, ter jih na ta način narediti komplementarne oz. dopolnjujoče.

Spregovorili so tudi o oskrbi v domovih za starejše. Njena kakovost je povezana z več dejavniki, med katere so umestili tudi ustrezno in dostojno plačilo kadra, ki skrbi za starejše v domovih in drugih socialnovarstvenih zavodih. "Vsi domovi za starejše in ostale oblike skupnostnega bivanja morajo nuditi kakovosten standard oskrbe," so sporočili in ob tem dejali, da bodo dovolj usposobljenega kadra zagotovili tudi za dobro delovanje dolgotrajne oskrbe.

"Uvedli bomo družinskega pomočnika tudi za starejšo osebo (ne le za invalida), ki potrebuje nego in varstvo. Zagotovili bomo periodično neodvisno ocenjevanje kakovosti življenja v domovih. Prenovili bomo tudi metodologijo izračuna cene institucionalne oskrbe za starejše," še pravijo ter dodajajo, da bodo ob morebitni zmagi na volitvah razširili in okrepili tudi ponudbo skupnostnih socialnovarstvenih programov, kot so medgeneracijski centri, dnevni centri za starejše, centri za duševno zdravje, ki razvijajo skupnostno podporo ter predstavljajo podporne preventivne in druge programe za ranljive skupine.

Levica: Investirati bi morali v javne domove, ne pa podeljevati koncesije

Stranka Levica medtem izpostavlja "nezavidljivo stanje" domov za starejše v Sloveniji. "Mrežo javnih domov za starejše sta v zadnjih 30 letih do takšnega stanja pripeljala pomanjkanje investicij in razvoja storitev ter počasna privatizacija institucionalne dolgotrajne oskrbe," pravijo in poudarjajo, da je politiko privatizacije in razgradnje nadaljevala tudi odhajajoča vlada. "Ta je namesto investicij v javne domove starejših občanov izvedla dva razpisa za koncesije in s tem zagotovila dodatne profite zasebnikom ter stroške dolgotrajne oskrbe prevalila na oskrbovance in oskrbovanke."

Trdijo, da je neposredna posledica nedavnih razpisov za nove koncesije na področju domske oskrbe vse več zasebnih domov, ki lahko na podlagi podzakonskih aktov svojim uporabnikom zaračunavajo višje cene oskrbe, kot veljajo v javnih domovih. "Namesto da bi država gradila javne domove in na ta način reševala problem 12.000 starejših, ki bi posteljo v domu potrebovali takoj, se domska oskrba postopno privatizira in s tem dokazano draži oziroma postaja vse manj dostopna," so kritični.

Da bi se dolgotrajna oskrba izvajala kvalitetno, bi jo morali izvzeti iz trga ter jo neprofitno izvajati kot javno službo, so prepričani. "Drugi nujen pogoj pa je, da so delavke in delavci, ki to oskrbo izvajajo, javni uslužbenci s stabilnimi, rednimi in pošteno plačanimi zaposlitvami. Socialni damping in prekarizacija na tem področju sta izredno škodljiva," so jasni. Prenizke plače so prav tako škodljive, dodajajo: "Nemudoma je treba dvigniti najnižje plače v zdravstvu in socialni oskrbi ter delavce in delavke pošteno plačati."

Prepričani so, da so rastoče cene oskrbe posledica privatizacije in podeljevanja koncesij na tem področju. Zasebnim izvajalcem dolgotrajne oskrbe s koncesijo tako napovedujejo vojno proti "zaslužkarstvu": "Pri določanju cen oskrbe jim ne bomo več upoštevali stroškov financiranja ali nadomestila za vloženi kapital. Preprečili bomo dvojno zaračunavanje storitev v domovih za starejše in jasno določili, da se storitve socialne oskrbe (pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, izvajanju dnevnih aktivnosti ter pomoč pri vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in orientaciji) ne smejo zaračunavati."

Prav tako obljubljajo, da bodo revnim starejšim omogočili, da ohranijo pravico do varstvenega dodatka, četudi se odločijo za bivanje v domu starejših, in jim s tem pomagali pri kritju stroškov oskrbe ter jim omogočili razpolaganje z lastnim dohodkom. "Ukinili bomo omejitev dedovanja za zapustnike in zapustnice, ki uveljavljajo pravico do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika oziroma pomočnice," dodajajo.

Ob tem se bodo zavzeli tudi za deinstitucionalizacijo institucij na področju dolgotrajne oskrbe. Vključenost v javni sistem in zadostno financiranje bosta omogočila organizacijo dela, ki bo oskrbovancem in oskrbovankam omogočala kar največ samostojnosti in svobode, še zaključijo.

LMŠ: Na področju dolgotrajne oskrbe so potrebne strukturne spremembe

"Dolgotrajna oskrba v Sloveniji ni sistemsko urejena," opozarjajo v Listi Marjana Šarca, kjer poudarjajo, da so potrebne strukturne spremembe, tudi spremembe socialnih sistemov, ki bodo podlaga za nove storitve, nove oblike dela ter zbiranje novih finančnih virov za zagotavljanje finančne stabilnosti in dolgoročne vzdržnosti sistema.

"Sistem dolgotrajne oskrbe mora izhajati iz posameznika, temeljiti mora na načelih univerzalnosti, solidarnosti in enakosti, na aktivnem sodelovanju upravičenca in njegovi svobodni izbiri ter dostopnosti, kakovosti in varnosti," so prepričani v stranki, kjer želijo posamezniku z ukrepi omogočiti neodvisno življenje. Pri implementaciji koncepta dolgotrajne oskrbe bodo medtem posebno pozornost namenili alternativnim oblikam preživljanja starosti s poudarkom na zagotavljanju več pomoči na domu.

NSi si prizadeva, da bi bili poklici, povezani z oskrbo starejših, "privlačnejši"

Krščanski demokrati na področju problematike starejših poudarjajo, da se je po več kot desetletju zatišja na področju gradnje domov za starejše v zadnjih dveh letih vzpostavil "obsežen investicijski cikel na področju oskrbe starejših". Za izboljšanje infrastrukture že obstoječih domov in zagotovitev dodatnih mest se tako letos že namenja 38,5 milijonov evrov, prihodnje leto pa več kot 28 milijonov evrov. "Vse te investicije bodo oskrbovancem omogočale kakovostnejše prebivanje," zagotavljajo.

Razlagajo, da se infrastruktura v obstoječih domovih izboljšuje tako, da se ukinjajo tri- oz. druge večposteljne sobe, ob tem pa zagotavljajo, da se kapaciteta v domovih za starejše zaradi podeljenih koncesij ne bo zmanjšala. Predvidena je tudi gradnja manjših bivalnih enot s kapacitetami do 24 postelj, ki bo financirana iz Sklada za odpornost in okrevanje, dodajajo. "Konec leta 2021 so skupne kapacitete domovih za starejše obsegale 19.205 mest, zaradi treh razpisov lani in letos pa se bo to število v naslednjih letih povečalo na 22.697 postelj v domovih za starejše," navajajo v stranki NSi.

Kot pomemben korak naprej navajajo tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, "ki je napisan v duhu deinstitucionalizacije". Kot pravijo, naj bi ta starejšim omogočil, da čim dlje časa ostanejo v domačem okolju, saj bodo imeli poleg oskrbe v instituciji tudi možnost izbire oskrbe na domu, vključno z e-oskrbo, ali družinskega oskrbovalca; za vse upravičence pa so predvidene storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. "Prek razpisov se načrtuje še večja ponudba v okviru dnevnih centrov starejših, ki nudijo dnevni program za starejše, medtem ko ti še vedno prebivajo doma," dodajajo.

"Zavedamo se, da je za izvajanje kakovostne oskrbe ključen kader in da bodo potrebe v naslednjih letih še naraščale, zato si prizadevamo, da bi bil ta poklic čim privlačnejši," pravijo. Lani so tako zaposlenim v socialnem varstvu plače dvignili za od enega do štiri plačne razrede. "Ta dvig pa se ni odrazil na položnicah oskrbovancev, saj se je v celoti kril iz proračuna," zagotavljajo.

A plače so šele prvi korak, pravijo. V nadaljevanju bo namreč na področju socialnega varstva treba sprejeti tudi nove standarde in normative, ki bodo omogočali kakovostnejšo oskrbo starejših.

Cilj gibanja Povežimo Slovenijo je zaščita posameznikovega dostojanstva

V gibanju Povežimo Slovenijo izpostavljajo, da upokojenci po eni strani ne smejo zapasti v revščino, po drugi pa se tudi ne smejo počutiti socialno izključene. "Zato bomo veliko pozornosti namenili ustvarjanju ustreznega družbenega podpornega okolja, kot je na primer sprememba pošt v družbene centre, v katerih se ljudje lahko družijo, na voljo pa imajo tudi vso potrebno infrastrukturo," pravijo. Ti centri bi lahko postali tudi območja medgeneracijskega sožitja, kjer bi se lahko otroci iz lokalnih vrtcev skupaj z varovanci lokalnih domov za ostarele učili veščin digitalizacije.

Tistim starejšim, ki aktivno sodelujejo v programih dnevnih centrov, bi ob tem ustrezno znižali ceno oskrbe.

SAB tudi za povečanje števila medgeneracijskih centrov po vsej Sloveniji

"Prvi korak bo vsekakor sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo izvedljiv in uporaben," so o svojih ciljih na področju starejših jasni pri SAB-u. Ob tem poudarjajo, da je treba zagotoviti, da bodo lahko upokojenci čim dlje ostali doma, in jim v dnevnih centrih za starejše po vsej Sloveniji omogočiti aktivno preživljanje časa. "V skladu s tem bomo okrepili delovanje oskrbe na domu ter zagotovili ustrezne storitve in vzdržno financiranje dolgotrajne oskrbe," pravijo.

Tistim, ki ne morejo ostati doma, je medtem treba zagotoviti oskrbo v domovih starejših občanov, ki jo bodo lahko plačali s svojo pokojnino, poudarjajo. "Če je človek delal polno delovno dobo 40 let, mora njegova pokojnina zadoščati za standardno oskrbo v domu starejših občanov," poudarjajo v stranki.

Ob tem se bodo zavzeli tudi za zagotovitev več medgeneracijskih centrov po vsej Sloveniji. Kot poudarjajo, ti namreč povečujejo kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. "Treba jim bo tudi nameniti ustrezna sredstva za izvajanje programov, predvsem pa zagotoviti ustrezne motivirane in usposobljene kadre," še dodajajo.

SD: Pomoč na domu je treba narediti dostopno za vse

Tudi SD poudarja, da je treba na ravni celotne države vzpostaviti enoten standard oskrbe s pomočjo na domu po enotni ceni in z enako dostopnostjo. Ta naj bo organizirana kot javna mreža z vključevanjem nevladnih organizacij, socialnih podjetij in prostovoljcev v sistem javno zagotovljene oskrbe. "Predvsem pa je treba pomoč na domu narediti dostopno za vse ljudi, ne glede na intenziteto potreb," dodajajo.

Medtem pa poudarjajo tudi pomen oskrbovanih stanovanj, razpršenih domov četrte generacije za varstvo odraslih, ki bodo ljudem omogočali, da ostanejo v svoji lokalni oz. krajevni skupnosti, njihovo gradnjo pa mora spodbuditi in aktivirati država.

"Njena naloga pa je medtem tudi, da v naše skupnosti pripelje sodobne koncepte zagotavljanja dolgotrajne oskrbe, kot so denimo družinska skupnost, dnevni centri za starejše, terenske službe, hospic na domu ter nove oblike sobivanja in aktivnega staranja," naštejejo. Kot dodajajo ob tem, mora biti grajena infrastruktura prilagojena aktivnemu programu in deinstitucionalizaciji.

SDS o gradnji in adaptaciji domov starejših občanov

Vodilna stranka trenutne koalicije, SDS, medtem poudarja, da so v mandatu te vlade po več kot desetih letih popolne neaktivnosti na tem področju začeli zgradnjo in adaptacijo večine domov za starejše občane. "To seveda pomeni tudi boljše bivalne razmere. Zaposlil bomo več kadra, ki ga bomo tudi (usmerjeno) izobrazili," pravijo v stranki in dodajajo, da bodo zvišali tudi variabilni del plače. "To bo povečalo motiviranost zaposlenih za kvalitetno delo," so prepričani.

Dodajajo, da je več alternativnih oblik preživljanja starosti zajetih tudi v sprejetem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki da bo v kratkem "dograjen" in posodobljen s še več novimi rešitvami.