Slovenci sestavo Državnega zbora po osamosvojitvi tokrat volimo že osmič in tretjič (tudi zapored) predčasno.
Na preteklih volitvah v DZ je vsakič nastopilo relativno veliko strank - največ strank (25) je nastopilo na prvih državnozborskih volitvah leta 1992, najmanj (17 strank) pa na volitvah v letih 2008 in 2014.
V DZ se jih je v večini primerov prebilo sedem, dvakrat (leta 1992 in 2000) pa osem.
Pregled števila strank, ki so nastopile na posameznih volitvah in števila strank, ki so se nato prebile v DZ:
*Vir: STA / DVK
Volitve 1992: Najvišja volilna udeležba v zgodovini
Na prvih volitvah v Državni zbor v samostojni Sloveniji (potekale so 6. decembra 1992) je imelo pravico voliti 1.491.374 volivcev. Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) je bila volilna udeležba 85,6-odstotna - volilo je 1.277.604 Slovencev. Najvišja 90-odstotna udeležba je bila v volilni enoti Kranj, najnižja 80-odstotna pa v volilni enoti Maribor.
Največ glasov (23,46 odstotka) je prejela Liberalno-demokratska stranka (LDS), sledili so Slovenski krščanski demokrati (SKD) s 14,51 odstotka in Združena lista (ZD-SDP) s 13,58 odstotka. Na četrtem mestu je pristala Slovenska nacionalna stranka (SNS) z 10,02 odstotka, sledila je Slovenska ljudska stranka (SLS) z 8,69 odstotka. Na šesto mesto se je uvrstila Demokratska stranka (DS) s 5,01 odstotka, na sedmo Zeleni Slovenije (ZS) s 3,70 odstotka, na osmo pa Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS) s 3,34 odstotka.
Druge liste so dobile 17,7 odstotka glasov.
Za poslance je kandidiralo 1505 kandidatov. Med 90 poslanci je bilo v DZ izvoljenih 12 žensk.
Pogajanja so bila težka, veliko koalicijo pa so nato oblikovale stranke LDS, SKD in Združena lista, ki se ji je pridružila še SDSS - skupaj so imele v parlamentu 51 sedežev Ob koncu mandatnega obdobja sta koalicijo sestavljali le še LDS in SKD - skupaj 39 poslancev.
Takratni predsednik republike Milan Kučan je za mandatarja predlagal Janeza Drnovška. Prvi predsednik DZ je postal Herman Rigelnik, ki je po slabih dveh letih odstopil s funkcije, zamenjal pa ga je Jožef Školč.
Volitve 1996: Prvič se v DZ prebije 'novinka' DeSUS
Na drugih parlamentarnih volitvah v zgodovini samostojne Slovenije 10. novembra 1996 je imelo pravico voliti 1.542.218 Slovencev. Volilna udeležba je bila 73,70-odstotna (glasovalo jih je 1.136.679, veljavnih glasovnic je bilo 1.069.204). Najvišja volilna udeležba - 76,84-odstotna je bila v volilni enoti Ljubljana-Center, najnižja - 64,84-odstotna pa v volilni enoti Maribor).
Spet je največ glasov (27,01 odstotka) prejela LDS - tokrat že pod imenom Liberalna demokracija Slovenije. Na drugem mestu je pristala SLS z 19,38 odstotka glasov, s 16,13 odstotka pa je sledila Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS), ki je na prejšnjih volitvah nastopala še pod kratico SDSS. Četrta je bila z 9,62 odstotka SKD, peta pa z 9,03 odstotka Združena lista socialnih demokratov (ZL), ki je štiri leta poprej nastopila pod kratico ZL-SDP. Prvič je prag parlamenta prestopila Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je prejela 4,32 odstotka glasov, sedma pa je bila s 3,22 odstotka SNS.
Ostale liste so prejele 11,3 odstotka glasov.
Za poslanska mesta se je potegovalo 1311 kandidatov, izvoljenih pa je bilo nato tudi sedem žensk.
Koalicija med LDS, SLS in DeSUS-om je nastala šele po več mesecih. Mandat za sestavo vlade je dobil Janez Drnovšek, a je njegova vlada po nezaupnici premierju, padla. Za obdobje slabih šestih mesecev je nato nastala nova koalicija pod vodstvom Andreja Bajuka.
Volitve 2000: Tretjič zapored zmaga LDS, v DZ prvič NSi
Na tretjih volitvah poslancev v DZ 15. oktobra 2000 je imelo pravico glasovati 1.588.528 volivcev. Volilo jih je 1.114.170 - udeležba je bila 70,14-odstotna (najvišja 75,03-odstotna v volilni enoti Ljubljana-Center, najnižja 63,07-odstotna pa v volilni enoti Maribor).
Tretje leto zapored je slavila LDS, ki je prejela 36,26 odstotka glasov. Drugouvrščena je bila s 15,81 odstotka SDS, tretja pa z 12,08 odstotka Združena lista socialnih demokratov (ZLSD). Na četrtem mestu sta z 9,54 odstotka pristali SLS in SKD, ki sta se istega leta združili. Prvič se je v Državni zbor prebila novoustanovaljena Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka (NSi) - prejela je 8,66 odstotka glasov. Šesto mesto je pripadlo DeSUS-u (5,17 odstotka glasov), sedmo SNS (4,39 odstotka), osmo pa Stranki mladih Slovenije (SMS), ki je prejela 4,34 odstotka glasov.
Za poslanske sedeže se je potegovalo 1007 kandidatov. Izvoljenih je bilo tudi 12 žensk.
LDS je oblikovala koalicijo z ZLDS, SLS+SKD in DeSUS-om, kasneje se jim je pridržila tudi SMS. Do leta 2002 je biil premier Janez Drnovšek, nato ga je, ko se je Drnovšek odločil kandidirati za predsednika republike, zamenjal dotedanji finančni minister Anton Rop.
Volitve 2004: Volilna udeležba upada, zmaga gre SDS-u
Četrte državnozborske volitve so potekale 3. oktobra 2004. Volilno pravico je imelo 1.634.402 Slovenca. Glasovalo jih je 991.263 - torej je bila volilna udeležba 60,65- odstotna (najvišja - 65,44-odstotna v volilni enoti Ljubljana-Center, najnižja - 55,85-odstotna pa v volilni enoti Maribor).
Največ glasov (29,08 odstotka) je prejela SDS, z 22,80 odstotka ji je sledila LDS. Tretje mesto je zasedla ZLSD (10,17 odstotka), četrto NSi (9,09 odstotka), peto SLS (6,82 odstotka). Na šestem mestu se je znašla SNS s 6,27 odstotka, na sedmem pa DeSUS s 4,04 odstotka glasov.
Sestava Državnega zbora je bila tako sledeča:
Za 88 sedežev se je v osmih volilnih enotah skupaj potegovalo 1390 kandidatov. Izvoljenih je bilo tudi 11 žensk.
SDS je oblikovala vladajočo koalicijo skupaj z devetimi poslanci NSi, sedmimi SLS in štirimi poslanci DeSUS-a. V vladajoči koaliciji je bilo skupaj tako 49 poslancev. Premier je postal Janez Janša.
Zmagovita stranka je oblikovala vladajočo koalicijo skupaj z 9 poslanci Nove Slovenije (NSi), Slovensko ljudsko stranko (SLS), ki je štela 7 poslancev, in Demokratično stranko upokojencev (DeSUS) s 4 poslanci. V vladajoči koaliciji je bilo skupaj 49 poslancev.
Volitve 2008: Na vrh SD, padec LDS. Vlada pade.
Pete parlamentarne volitve 90 članov Državnega zbora v samostojni Sloveniji so potekale 21. septembra 2008. Pravico glasovati je imelo 1.696.437 volivcev, skupaj jih je glas oddalo 1.070.523. Volilna udeležba je bila 63,10-odstotna (najvišja 69,66-odstotna v volilni enoti Ljubljana-Center, najnižja 57,28-odstotna v volilni enoti Ptuj).
Največ glasov (30,45 odstotka) so prejeli Socialni demokrati (SD). Z 29,26 odstotka je bila drugouvrščena SDS, na tretjem mestu je pristala novoustanovljena stranka Zares - nova politika (9,37 odstotka). Četrto mesto je s 7,45 odstotka zasedel DeSUS, sledila je SNS (5,40 odstotka). Na šestem mestu sta končali SLS in SMS (5,21 odstotka), ki sta na volivah nastopili skupaj. Sedmo mesto je zasedla LDS s prav tako 5,21 odstotka, ki pa je dobila 38 manj glasov od predhodnic.
Za sedeže v petem sklicu državnega zbora se je potegovalo prek 1000 kandidatk in kandidatov. Prvič je bilo tudi zakonsko določeno zagotavljanje enakomerne zastopanosti (najmanj 25 odstotkov) obeh spolov na listah, ki so kandidirale. V DZ jih je nato sedelo 12.
Premier je postal Borut Pahor, vlado je SD sestavila skupaj z LDS, stranko Zares in DeSUS-om. Vlada je z izglasovano nezaupnico mandat končala predčasno. Nov mandatar v sedmih dneh ni bil predlagan, zato je takratni predsednik republike Danilo Türk razpustil parlament in razpisal nove volitve.
Volitve 2011: Prve predčasne volitve, prva premierka
Šeste volitve v DZ so potekale 4. decembra 2011 in so bile tudi prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne Slovenije. Redne volitve so bile sicer predvidene za leto 2012.
Pravico voliti je imelo 1.709.692 volivcev, glasovalo jih je 1.121.573. Volilna udeležba je bila 65,60-odstotna (najvišja - 71,80-odstotna v voilni enoti Ljubljana-Center, najnižja - 59,80-odstotna pa v volilni enoti Ptuj).
Največ glasov (28,51 odstotka) je prejela Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ - PS), sledila ji je SDS (26,19 odstotka). Na tretjem mestu je pristala SD z 10,52 odstotka glasov. Sledila je Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV) z 8,37 odstotka, nato DeSUS s 6,97 odstotka. Na mesto mesto se je uvrstila SLS (6,83 odstotka), na sedmo pa NSi s 4,88 odstotka.
Sestava Državnega zbora:
Na volitvah je sodelovalo 1393 kandidatov. Na volitvah so veljale 35-odstotne ženske kvote, izvoljenih je bilo nato 29 žensk.
Poslanci DZ so januarja 2012 - kmalu po zmagi Zorana Jankovića - zavrnili predlog predsednika republike, naj kot mandatarja izvolijo predsednika PS (Janković je v Državnem zboru prejel nezadostnih 42 glasov). Novega mandatarja za sestavo vlade je nato predlagalo 50 poslancev - premier je za dobro leto spet postal Janez Janša. Februarja 2013 je bila njegovi vladi izglasovana konstruktivna nezaupnica, izvoljena je bila nova predsednica vlade Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije.
Bratuškova je leta 2014 odstopila. Nov mandatar v sedmih dneh po odstopu ni bil predlagan, zato je predsednik republike Borut Pahor razpustil parlament in razpisal volitve.
Volitve 2014: Na volišča drugič predčasno, volilna udeležba nizka
Sedme državnozborske in druge predčasne volitve so bile 13. julija 2014. Pravico glasovati je imelo 1.713.067 volivcev. Glasovalo jih je 886.124, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 51,73 odstotna (najvišja 57,13-odstotna v volilni enoti Ljubljana-Center, najnižja 46-28-odstotna pa v volilni enoti Maribor).
Največ glasov (34,49 odstotka) je prejela Stranka Mira Cerarja (SMC), z 20.71 odstotka ji je sledila SDS. Na tretjem mestu je pristal DeSUS (10,18 odstotka), na četrtem pa SD (8,98 odstotka). Na petem mestu se je znašla Koalicija Združena Levica (DSD, IDS in Stranka TRS) s 5,98 odstotka. Šesto mesto je pripadlo NSi (5,59 odstotka), sedmo pa Zavezništvu Alenke Bratušek (ZAAB) s 4,38 odstotka.
Sestava DZ:
Izvoljenih je bilo tudi 32 žensk.
Predsednik SMC Miro Cerar je bil avgusta 2014 predlagan za mandatarja za sestavo vlade (v koalicijo so pritegnili še SD in DeSUS).
Cerar je 14. marca po odločitvi Vrhovnega sodišča RS, da razveljavi rezultate referenduma o drugem tiru, odstopil s funkcije predsednika vlade.
