Boscarol: Mi bi radi zgolj delali, ne izplačujemo si dobička, ker hočemo nagraditi svoje zaposlene

Ivo Boscarol je povzdignil glas - pogovarjamo se o tem, kako dvigniti plače, vi pa gledate nazaj. "Mi bi radi delali, ne izplačujemo si dobička, ker hočemo nagraditi svoje zaposlene. Mi jih rabimo. Zato moramo ločiti 13. in 14. plačo, ko ga nagradimo tako, da ima nekaj tudi za svojo bodočnost. Drugo je pa udeležba pri dobičku. Vsi ustvarjamo dobiček, če ga bomo lahko delili, si ga bomo tudi mi izplačevali. Zato bi morali imeti zakon, da če hočemo biti razdeliti dobiček med zaposlene, ta en bi smel biti še enkrat obdavčen."

Ideje o tem, kako nagraditi delavce, so različne. Cerar je opozoril, da so 13. in 14. plačo že nekoliko razbremenili. "A zavračam navedbe, da je vlada slab gospodar. Mi smo s 4,9-odstotnega primanjkljaja letos prvič prišla v presežek. Sprejeli smo fiskalno pravilo in res dobro gospodarimo z javnim denarjem. Gospodarstvu smo namenili 890 milijonov evrov pomoči v treh letih." Janša je ob tem odkimala - dodana vrednost nastaja v kombinaciji z dobrim delom in umnim gospodarjem. Podjetnik želi bolje nagraditi tistega, ki bolje dela. Pika, je dejal Janez Janša. Šarec je opozoril, da na kratek rok to pomeni izpad proračuna. Zato bi bil glede obdavčitve plač previden. "Gospodarska rast je res visoka, a nihče ne pove, da pa je bila prej izrazito nizka," je dejal. Janša je dodal, da odplačujemo dolgove. Situacija se izboljšuje, a še vedno dajemo štirikrat več za obresti kot pred leti. Židan je dodal, da imamo gospodarsko rast zaradi dobrih podjetjih in podjetnikov - osnova gospodarske rasti je v uspešnih ljudeh in njihovih zaposlenih. "Borut Pahor je državo iz hude gospodarske recesije pripeljal v obdobje, da se je vsaj pojavila gospodarska rast. Danes je enostavno govoriti, ker se ne zavedate, kako prazno blagajno je prevzel Pahor od Janše." Janša se je branil, da so v času Pahorjeve vlade dvignili javno porabo in ustvarili ogromno luknjo, ki so jo reševali leta 2012 z ZUJFOM. Židan je stal na svojih navedbah - da je za luknjo kriv Janša.

Podjetniki: Nikoli si nismo izplačevali dobička

13. in 14. plača ne bi smeli biti obdavčeni z dohodnino, je prepričan Matej Tonin. A danes se v Sloveniji delo preprosto ne izplača, ker sta si minimalna plača in socialna pomoč tak o blizu. "Prejemniki socialnih pomoči, ki so zdravi in za delo sposobni, bodo morali opravljati družbeno koristna dela." Erjavec je dodal, da javni dolg pada zaradi gospodarske rasti. A uspešen izvoz omogoča gospodarsko rast, zato favorizira ruski in turški trg. Pipistrel je šel na Kitajsko. "To je prava pot, gledati moramo naprej. Nekateri so že 14 let tu in niso nič narediti. Ta Slovenija se razvija," je dejal Erjavec. Treba je razviti kapitalski trg, zaposliti mlade, je dodal predsednik DeSUS. "Imamo najnižjo stopnjo zaposlenosti med 55 . in 65. let." Boscarol pravi, da je tu še en problem: "Kaj pri nas sploh je plača? Kar delavec dobi? Prvi bruto? Drugi bruto? Plača z regresom in malico ter prevozom? Imam podjetje v Italiji in ne morem primerjati uspešnosti, ker tam dobijo višjo plačo, a so vse te stvari vključene notri. Zato ne moremo odgovoriti o obdavčenju 13. in 14. plače, ker niti ne vem, kam to spada?" Bi Mesec podprl obdavčitev ali ne? "Mi smo predlagali boljšo rešitev za delavce. Udeležbo delavcu pri dobičku - predlog je bil zavrnjen, a ga bomo ponovno vrnili v obravnavo. Če boste razdavčili 13. in 14. plačo, bodo nagrade,a za managerje in za par izbranih zaposlenih." Kodila je ob tem dodal, da bi morali ob tem delavci v tem primeru tudi pokrivati izgubo? Če smo uspešni, bi morali mi imeti možnost izplačati 13. in 14. plačo, a diskrecijska pravica lastnika je, da se odloči, komu bo dal nagrado ali ne. Jaz si v 25 letih še nisem izplačal dobička. S proračunskim denarjem se negospodarno ravna." Tudi Pečečnik si od leta 1989 ni nikoli izplačal dobička. "Podjetniki smo življenje namenili ustvarjanju podjetja. Noč in dan razmišljamo o tem. Smo le ljudje, ki smo edinstveni, da ustvarjamo dodano vrednost."

Davek na plače je treba znižati: "Rešitev je, da zmanjšamo dohodnino, tako bomo povečali kupno moč, ljudje bodo več trošili in tako bo država prek DDV dobila to nazaj. To vrti gospodarstvo in s tem bomo lahko dvigovali plače. " Janševa vlada je leta 2007 znižala vse in v resnici povzročila krizo leto kasneje, je dejal Židan, zato se v fazi konjukture davkov ne znižuje. Janša je odvrnil: "Ko je gospodarstvo dobro, se dvignejo investicije, ko pride kriza, so tu rezerve. Prepiranje o tem, kako bomo z zakoni dvignili ali znižali plače, je neumno. Smo v EU. Produktivnost in konkurenčnost sta tu različni in mi se moramo truditi, da bomo šli v smer razvitih držav." A kaj pravijo na to podjetniki? Pečečnik pravi, da živimo v najbogatejši državi na svetu. "Nikjer nisem srečal, da imajo ljudje zastonj zdravstvo in šolstvo. To podpiram. Tudi skrajno levico podpiramo, da ne bi rabili minimalnih plač in želim vsem, da živijo dostojno in normalno. Zato moramo sodelovati. Nakažite bruto bruto plače zaposlenim v Sloveniji in naj sami odvojijo davke in prispevke, ki jih moramo mi plačevati. Ljudje se ne zavedajo, koliko moramo mi plačevati. zdi se mi, da je osnovna baza za zvečanje blaginje - povečanje prihodkov. Trošiti moramo tisto, kar imamo." A škarje in platno imajo v rokah politiki, je dejal Pečečnik. A marsikdo izkorišča državo, ker se mu ne ljubi delati, je dodal. Cerar je ob tem dodal, da se zaveda težav. "A iz krize smo izšli, ker je bila država dober gospodar."

Cerar je poudaril, da so minimalne plače dvignili. ''Vodenje vlade pomeni videti celoto. Gospodarstvu moramo pomagati, da je konkurenčno svetu, višja dodana vrednost namreč pomeni, da se bodo dvignile plače''. ''Vsak je pomemben subjekt, mi delamo za celoto,'' je dejal Cerar. Šarec je nadaljeval, da moramo presekati s to delitvijo med javnim in zasebnim sektorjem, saj potrebujemo oba. ''Javni sektor ni preobsežen. Mi smo predlagali razbremenitev 13. in 14. plače, a zagotovo potrebujemo vse''. Janša: ''Ne želim živeti v družbi, v kateri bomo vseskozi razpravljali o minimalni plači. Želim živeti v družbi, kjer se bo splačalo delati in da se bo splačalo dobro delati.'' ''Minimalna plača mora pokriti osnovne stroške,'' je poudaril Židan in dodal, da bo moral rasti prejemek ljudi, to je, da se zaradi boljšega gospodarstva dviguje povprečna plača, hkrati je treba razbremeniti plače. Podjetnik Janko Kodila prihaja iz Prekmurja, kjer številni odhajajo v Avstrijo, kjer imajo plače precej bolj razbremenjene. ''Če se plača izračuna po našem ali avstrijskem sistemu, je razlika v 170 evrih v škodo delavca. 1000 evrov tam, tu pomeni 700 evrov.'' Navedel je še, da dobri delavci odhajajo v tujino, slabi ostajajo. Židan predlaga, da mora država izvesti davčno prestrukturiranje, in sicer, da zniža obdavčitev dela, tako, da bo vsakemu posamezniku v denarnici ostalo vsaj 500 evrov več letno. Tudi Janša predlaga spremembe. ''Dvignili bomo splošno davčno olajšavo, ukinili krizno stopnjo DDV, uvedli bomo družinsko dohodnino, ki bo poenostavila celotne postopke. Na podlagi davčnih in ostalih ukrepov bo ljudem v žepih na leto ostalo 900 evrov več, obljublja Janša. Šarec je opozoril, da je velik problem, da nam odhajajo visoko izobraženi kadri. Erjavec se strinja, da je v dohodninski lestvici veliko anomalij, treba bi bilo narediti dohodninsko lestvico, v kateri bi bil tudi srednji razred.

Kako bodo dvignili minimalno plačo?

Minimalna plača v letošnjem letu znaša 638 evrov neto oziroma 842,79 evra bruto. Levica se zavzema, da bi se minimalna plača dvignila na 700 evrov. Luka Mesec je poudaril, da blaginjo ustvarjajo vsi - na primer: delavci pri Akrapoviču delajo izpušne sisteme, inovacije, enako je v javnem sektorju - brez dobrega izobraževalnega sistema Akrapovič ne bo imel izobraženih delavcev. ''Ni vse tako, da je gospodarstvo vlečni konj, ostali pa so strošek. Če ne bo dobrega šolstva, Akrapovič ne bo imel dobrih kadrov, če ne bo dobrega zdravstva, ljudje ne bodo zdravi. Zato danes pogrešam, kakšnega učitelja, policista, zdravnika. Treba jih je povabit danes, ko se pogovarjamo, koliko denarja bodo imeli ti podsistemi,'' je dejal Mesec. Koliko zaslužijo v podjetjih naših gostov? Joc Pečečnik: ''V mojih podjetjih nima nihče minimalne plače. Čistilka ima okoli 796 evrov plače z vsemi dodatki.'' Igor Akrapovič: ''Absolutno ne. Imamo 1200 zaposlenih.'' ''Dejansko so zaposleni tisti, ki kreirajo dodano vrednost, zato jim namenimo tretjino od letnega prometa za plače. Če bomo bolje delali, bodo tudi večje. Povprečna bruto plača je 2100 evrov.'' Ivo Boscarol: ''Tudi pri nas nimamo minimalnih plač, imamo v vseh podjetjih preko 2000 evorov. V Sloveniji imamo eno tretjino upokojencev, druga tretjina - od javnih uslužbencev do brezposelnih - prav tako ne polni vreče. Moramo se fokusirati na tiste, ki polnijo proračun. Z minimalnimi plačami tega ne bomo napolnili.'' Mesec se je odzval: ''Rekli ste, da javni uslužbenci nič ne delajo, da so samo strošek. Povabljeni niso reprezentativni gospodarstveniki. Če bi povabili predsednika Luke Koper ...'' Odzval se je tudi Erjavec, ki je poudaril, da so upokojenci v preteklosti polnili proračun. Sicer se tudi Erjavec strinja, da mora biti minimalna plača vsaj 700 evrov, saj niso vsi podjetniki tako odgovorni.

Igor Akrapovič pravi, da noče nobenih subvencij od države. "Zaposlujemo nove ljudi popolnoma brez subvencij. Tu država nima nič." Šarec: "Zato je treba spremeniti volilni sistem. Dobiti je treba močno vlado, ki bo lahko sama menjala ministre, da bo končno za nekaj odgovorna. Uradnike, ki pa zavirajo zadeve, pa je treba sankcionirati. Danes vlada pač v Sloveniji nima nobene besede." Ivo Boscarol na počasno odločanje glede stadiona in Magne gleda podobno kot drugi podjetniki. "Sem sicer v bistveno boljši poziciji kot Joc in Igor. Začel sem graditi tovarno v Italiji, ker drugače ni šlo, Joc pač ne more preseliti stadiona. Vsi so me strašili pred italijansko birokracijo, a v štirih mesecih smo imeli vse dokumente in začeli graditi. Tudi na Kitajskem je podobno. V eni uri in pol sem ustanovil podjetje, odprl račun, davčno številko in začel delati. Danes je čas denar in če se postopki vlečejo, nas drugi prehitijo." Janša pravi, da bi bilo nekaj ukrepov potrebno dati nazaj v zakonodajo. Erjavec je dodal, da volilni sistem podjetnikom ne bo pomagal: "Naš problem je, da se preveč preučuje in se nikakor ne odloči, zato je kup prostora za korupcijo." Cerar je dodal, da so za velike investicije imeli hud spopad s Poljaki, Madžarsko. In tu smo zmagali, je dejal predsednik SMC. "Dobili smo ogromne investicije, prek katerih bomo lahko spodbujali industrijo. Res pa je, da so nekatere zadeve narejene, mnoge pa so iz preteklosti in jih bo treba popraviti." Šarec: "Mi se še teh zakonov, ki jih imamo, ne držimo. Dobre uradnike je treba nagraditi, slabe pa kaznovati."

Igor Akrapovič je na gradbeno dovoljenje čakal devet let in moral preseliti proizvodnjo v Črnomelj. "Tretji nivo uradnikov preprečuje projekte. To je grozljivo. Posledice so bile za naše podjetje slabe - naši zaposleni so delali v slabih razmerah. Selitev v Črnomelj je pomenila zanje velik problem, ker se vozijo daleč od doma, tudi podjetje ima velike stroške s prevozom. Če bi ostali v Ivančni Gorici, bi ostalo za plače ali razvoj. A imeli smo tudi problem v Kamniku, kjer so bili problem medvedi, volkovi in šakali. Pet let smo čakali, da bi dobili zazidljivost!" Šele, ko je bil v Financah članek o tem, se je zadeva premaknila in v dveh mesecih je bilo vse urejeno. A zraven se dela velika gospodarska škoda, je dejal Igor Akrapovič. Pečečnik je izzval Luko Mesca: "Moji zaposleni so moja družina. Potrebno je ustvariti avtoriteto in ločiti dobro od slabega. A ko sem gledal programe posameznih strank, nisem videl nekaterih specifičnih ciljev, da boste državo, ki jo želite vsi voditi, dobili v roke in jo res lahko vodili." Pečečnik je dodal, da so menjave zakonov potrebno tudi narediti vse na novo, zato se vse skupaj tako vleče. Mesec je dodal, da bi projekt pred 10 leti podprli, zdaj pa zaradi bližine Stožic ne, ker Ljubljana takšnega projekta več ne rabi. "Občina naj raje gradi stanovanja in domove za starejše." Pečečnik na to odgovarja, da gre za projekt, ki bo vseboval mešanico kulture in športa in doprinesel h kvaliteti življenja v mestu. Tonin meni, da je edina rešitev, da vlada odloči in preseka gordijski vozel. Nekdo pač mora ukrepati, je dejal. A Erjavec ob tem dodaja, da ne gre le za medresorske odločitve, tu so še sodišča, ki vračajo projekte na začetno raven in se vse skupaj podre. Karl Erjavec: "Mi bi projekt podprli, ker je odličen." Miro Cerar ob tem dodaja, da je gradbeni trojček sklop treh zakonov, ki bistveno poenostavljajo pridobitve gradbenih in okoljskih dovoljenje. "Država je res bila ugrabljena in je do neke še vedno, a v SMC smo to mero nekoliko zmanjšati."

Joc Pečečnik že štiri leta čaka na gradbeno dovoljenje za stadion, Magna ga je dobila v pol leta

Joc Pečečnik že štiri leta čaka na gradbeno dovoljenje za bežigrajski stadion, medtem ko je vlada vse potrebno za prihod Magne Steyr uredila v pol leta. Zakaj takšna razlika? Pečečnik je dejal, da bi rad politikom odprl pogled in jih poskušal prepričati, da bi razmišljali bolj podjetniško in manj ideološko. "Boli me srce, ko se peljem mimo stadiona. Rad bi ga obnovil, mu dal dušo," je dejal Pečečnik, ki se 10 let muči z birokracijo v državi. "Naša država je ugrabljena," je povedal podjetnik. "Projekt je narejen profesionalno, a naša vlada ne vlada naši državi, pač pa ji vlada birokratska mafija." Miro Cerar je odgovoril: "Pečečniku želimo pomagati. Jaz sem dal jasno zadevo, da se ta projekt uredi, ministrstva med seboj zadevo kooordinirajo. Gre za dober projekt, zato mora v takem primeru vlada presekati vozel. Verjel sem, da bo ministrstvo za okolje in prostor opravilo nalogo, a je očitno ni. Svojo vlogo ima pri tem tudi civilna iniciativa. Za Magno smo se zavzeli, ker gre za ogromno delovnih mest." Cerar je dejal, da se birokratske ovire počasi sproščajo. Matej Tonin, predsednik NSi, Cerarju ni pritrdil. "Narediti bi morali enake standarde za vse podjetnike in investitorje." Cerar: "V parlamentu smo sprejeli tak zakon, tako poskušamo izenačiti domače in tuje podjetnike. Spodbujamo to okolje. Mi smo v treh letih za domača podjetja namenili več kot 890 milijonov evrov spodbud. Bistveno manj so dobila tuja podjetja! Mi skrbimo za naša podjetja, a tuja, ki pripeljejo 1000 zaposlitev, za te pa se potrudimo!" Pečečnik je odvrnil, da prosi, če bi se na tem soočenju izognili politiziranju. Minister Počivalšek se je trudil, celo Erjavec je podjetnika poklical. A projekt kljub temu ni zaživel. Marjan Šarec ima precej izkušenj z ministrstvi in problem je, da med seboj ne sodelujejo. Od uradnikov je treba zahtevati odgovornost, je bil oster - zadeve se vlečejo pol leta, kar je občutno preveč. Dejan Židan: Minister ne more vedno stati za nekim projektom, zato smo pred kratkim sprejeli določene zakone, ki pa bodo začele veljati šele s 1.7., ko te vlade ne bo več. Karl Erjavec dodaja, da se je vključil v to zgodbo, ker želi, da se izpelje. Ministrstvo za zdravje daje neke zahteve, ki niso v skladu z zakonom. Pritiskali smo, da bi dali pozitivno soglasje, a se to ni zgodilo. "Res pa je, da so zadaj tako močni lobiji, ki odnesejo celo ministra. S Pečečnikom sva sodelovala pri tem projektu, a so venomer vplivale civilne iniciative in poskušale zrušiti projekt." Kaj bi storil Janša, da bi soglasje Pečečnik vendarle dobil? Bo predsednik SDS spremenil zakone, da bi birokracija vendarle malce izgubila svojo ostrino? "Ovire obstajajo. A ministri si ne upajo predlagati zamenjave npr. direktorja Arsa? Jaz ne morem zamenjati ministra za okolje. Zato je potrebno popraviti zakonodajo, da lahko predsednik vlade sam menjuje ministre in treba je spremeniti volilni sistem." Luka Mesec ima malce drugačno mnenje. "To, da pride Magna in z vlado baranta ter dobiva subvencije, ni dobro. V Anhovem je bila cementarna, ki je povzročila 2000 azbestnih bolnikov. Ker Arso dopušča cementarno, ti bolniki zbolevajo za rakom. Ne, niso vse le birokratske ovire. Država mora imeti določene standarde."

V živo spremljamo soočenje prvakov strank in uspešnih slovenskih gospodarstvenikov

V studiu se bodo soočili prvaki sedmih političnih strank, ki se jim po anketah obeta vstop v parlament in štirje ugledni gospodarstveniki - Joc Pečečnik, Igor Akrapovič, Ivo Boscarol in Janko Kodila.