Slovenija odločila: v vseh volilnih enotah zmagalo Gibanje Svoboda

Po 99,98 odstotka preštetih glasov je volilna udeležba po podatkih Državne volilne komisije (DVK) 69,84-odstotna, glasovnice je oddalo 1.185.125 volilnih upravičencev. Po delnih, neuradnih rezultatih – uradni bodo znani 10. maja, ko bodo celotnemu izkupičku tokratnih državnozborskih volitev prišteli še glasovnice iz tujine – se je na prestol parlamenta zavihtela nova stranka na političnem parketu, Gibanje Svoboda.

Stranka Roberta Goloba, nekdanjega predsednika družbe Gen-I, si je po trenutnih rezultatih s kar 34,57-odstotno podporo uspešno priborila 41 poslanskih sedežev. Parlamentarni prag so prestopile še štiri druge stranke.

Drugouvrščena je stranka premierja Janeza Janše SDS. Ta je na volitvah prejela 23,52 odstotka glasov in 27 poslanskih sedežev. Sledita NSi s 6,85-odstotno podporo in osmimi mandati ter SD s 6,65-odstotno podporo in sedmimi mandati.

Za las pa se je naposled v parlament prebila tudi Levica. Ta po trenutnih neuradnih izidih prejela 4,39 odstotka glasov in pet poslanskih sedežev. To je sicer slabši rezultat, kot so ga predvideli v stranki, zato je njen koordinator Luka Mesec že napovedal, da bo danes svetu stranke skupaj s celotnim izvršnim odborom ponudil odstop. To je tudi storil, svet stranke Levica pa bo o odstopu Mesca odločal v naslednjih dneh.

Pod volilnim pragom pa ostaja množica strank. Parlamentarna stranka LMŠ je prejela 3,72 odstotka podpore, gibanje Povežimo Slovenijo, katerega del je tudi parlamentarna Konkretno, 3,42 odstotka, SAB 2,61 odstotka, SNS pa je dobila 1,50 odstotka podpore.

Stranko upokojencev DeSUS je obkrožilo le 0,63 odstotka volivcev, kažejo delni izidi. Državljansko gibanje Resni.ca pa je po trenutnih rezultatih z 2,86-odstotno podporo presenetljivo prehitela številne parlamentarne stranke.

Naša dežela z Aleksandro Pivec na čelu je prejela 1,51-odstotno podporo.

Modro-rumena Slovenija

Gibanje Svoboda je po delnih izidih volitev večino glasov prejelo v vseh osmih volilnih enotah. Tudi med volilnimi okraji prevladuje modra barva Golobove stranke. SDS je vodstvo prevzela v 18 volilnih okrajih: Škofja Loka 2,  Mozirje, Velenje 2, Ribnica-Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Novo mesto 1,  Trebnje, Sevnica, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Ptuj 1, Ptuj 3, Ormož in Lenart.

V Grosupljem in Ivančni Gorici je kandidiral predsednik stranke Janez Janša, v Škofji Loki 2 pa Žan Mahnič. 

Leta 2018 je v veliki večini volilnih okrajev kraljevala prav SDS. Takrat so bile izjeme okraji Kamnik, Domžale 1, Domžale 2 in Zagorje ob Savi, kjer je večino dobil LMŠ. V Piranu, Laškem in Hrastniku je pred štirimi leti zmagala SD, Levica pa v okraju Koper 1 ter ljubljanskih okrajih Moste-Polje 2, Center, Šiška 1 in Bežigrad 2. Takrat je volilna udeležba znašala 52,64 odstotka.

Leta 2014 je glasovalo 51,73 odstotka volilnih upravičencev, na volitvah v državni zbor leta 2011 je bila udeležba 65,60-odstotna, leta 2008 pa 63,10-odstotna, so sporočili z DVK.

Izid glasovanja po pošti in iz tujine?

V skladu z rokovnikom volilnih opravil okrajne volilne komisije danes ugotavljajo izid glasovanja po pošti, ki je prispela z območja Slovenije. Izid glasovanja po pošti iz tujine pa se bo ugotavljal 3. maja po 12. uri.

"Naj ob tem še dodamo, da ima vsak kandidat, predstavnik liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji volilne enote, če presodi, da je pri delu volilnega odbora oziroma okrajne volilne komisije prišlo do nepravilnosti. Ugovor se lahko vloži v treh dneh od dneva glasovanja (torej v sredo, 27. aprila, opolnoči), volilna komisija volilne enote pa mora o ugovoru odločiti v roku 48 ur," so še sporočili z DVK.