'Luksuz je lahko tudi nesorazmerno draga kljuka za vrata'

Kakor koli preživeta je že delitev na levico in desnico, pa se ti dve pri nas poleg razumevanja zgodovine razhajata tudi pri vprašanju nižanja oziroma višanja davčnih bremen. Medtem ko SD, Virantova lista, SLS in NSi vse po vrsti napovedujejo znižanje davkov, pa levica o tem molči.

Davek na dohodek pravnih oseb

Kar nekaj strank v letošnji predvolilni kampanji napoveduje znižanje obdavčitve dohodka pravnih oseb. Tako bi SDS, Lista Virant, SLS in SNS davke dohodkov pravnih oseb z 20 znižale na 15 odstotkov, medtem ko NSi v svojem programu ne navaja številk. Znižanje obdavčitve dohodka pravnih oseb je sicer v svojem predlogu davčne reforme predlagal tudi Ivan Simič, ugledni davčni strokovnjak in nekdanji direktor Davčne uprave RS (Durs), ki smo ga poprosili za komentar nekaterih predlogov, ki se tičejo sprememb davčne politike.

Ivan Simič poudarja, da pri davčnih reformah ne smeš nikoli spreminjati stopenj le pri enem davku, temveč je treba opraviti reformo vseh davkov ter ob tem biti pozoren na končni rezultat reforme. Ob tem je treba izhajati predvsem iz gospodarskih razmer v trenutku izvedbe davčne reforme in cilja, ki se ga želi doseči.

Ekonomist Sašo Polanec sicer napovedi, da se bo z znižanjem davkov gospodarska rast spodbudila do te mere, da bi dejansko narasli proračunski prihodki, smatra za iluzijo.

DDV

Med strankami v predvolilni kampanji dvig davka na dodano vrednost (DDV) za eno odstotno stopnjo zagovarja Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića, kar bi po Simičevih izračunih v državno blagajno prineslo okoli 150 milijonov evrov.

SNS Zmaga Jelinčiča bi davek na dodano vrednost s sedanjih 20 odstotkov znižala na 15 (tako stopnjo DDV imata Ciper in Luksemburg), zaradi česar bi bila državna blagajna ob okoli 750 milijonov evrov. Dvigu DDV nasprotujejo Socialni demokrati (SD), ki pa napovedujejo znižanje davčnih obremenitev dela, s čimer najbrž mislijo na znižanje dohodnine.

Ivan Simič se sicer zavzema za zmanjšanje davčnih bremen fizičnim in pravnim osebam ob hkratnem dvigu DDV za dve odstotni točki, toda le pri višji davčni stopnji. ''Zavezancem bi zaradi nižje dohodnine ostalo več v žepu, in ta višek bi lahko porabili. Zato bi lahko prišlo do večje potrošnje, kar pomeni, da dodatne davčne prihodke lahko prinese le višji DDV.''

Simič tako predlaga, da se pri dohodnini poveča splošna olajšava iz 3.143,57 evra na 6.000 evrov ter se uvedeta dva dodatna dohodninska razreda ter povišajo zneski za prehod iz enega davčnega razreda v drugi davčni razred. Tako bi se prehod v najvišji dohodninski razred z 41-odstotno obdavčitvijo zgodil pri 40.000 evrov neto letne davčne osnove.

Ko bi se proračunski prihodki stabilizirali, bi po Simičevih besedah lahko razmišljali o dodatnem povišanju zneskov za prehod iz enega v drugi davčni razred.

Tabela 1

S temi spremembami po besedah Simiča davčni zavezanci ne bi izgubili ničesar.

Prihodki iz naslova davka na dodano vrednost sicer v strukturi proračunskih prihodkov za leto 2011 predstavljajo največji, 38,8-odstotni delež proračuna, kar znaša okoli tri milijarde evrov, medtem ko gredo okoli štiri milijarde letno za plače javnih uslužbencev, zaradi česar bo moral zmagovalec volitev slej ko prej ugrizniti tudi v to kislo jabolko.

Kako pa Simič odgovarja na očitke, da bi se zaradi dviga DDV dvignile cene? ''Temu se ne moremo izogniti že sedaj, ko DDV ni zvišan. Cene določata ponudba in povpraševanje. Toda če imajo na razprodaji trgovci od 50- do 70-odstotne popuste, potem to pomeni, da so tudi marže najmanj take, zaradi česar dva odstotka nista nič takega.''

Mimogrede, nobena od strank, ki jim javnomnenjske raziskave obetajo uvrstitev v parlament, ne govori o zakonski omejitvi trgovskih marž.

Luksuz

Popularen slogan letošnje predvolilne kampanje je davek na luksuz. Zagovarjajo ga SD, DeSUS in SLS. ''Kar se tiče davka na luksuz, bi morali povedati, kaj sploh je luksuz. Gre za populistično parolo, katere namen je le pridobiti glasove. Bodo obdavčili zlate prstane ali zlate verižice, ki jih bo potem nekdo popisoval, ali bodo obdavčili drage avtomobile, pri katerih že tako plačaš 20 odstotkov DDV, bodo določili mejne zneske ter razmejili luksuz od neluksuza?" se sprašuje Ivan Simič. A 20 odstotkov DDV plača tudi kupec avtomobila nižjega ali srednjega razreda.

Kaj je luksuz za Ivana Simiča? ''Jaz ne vidim ničesar, kar bi v današnjem času lahko bil luksuz. Tisti, ki kupi nekaj, kar je vredno nad 100.000 evrov, plača 20.000 evrov DDV. Ta »luksuz« je prodalo neko slovensko podjetje, ki s tem ustvari dobiček, ker pomeni, da je to podjetje zaslužilo, če meni proda neko drago stvar. Ima davčno osnovo za davek od dobička, plača DDV ... Mi bi morali stremeti k temu, da imamo čim več kupovanja 'luksuza', ampak je zanka v tem, da pred volitvami, pri nabiranju glasov, vsi trobijo v ta rog, na katerem piše Obdavčil bom luksuz. Poleg tega, če rečemo, da davek na luksuz zadeva vse, kar stane 100.000 evrov ali več, bom pa kupoval za 99.000 evrov. Konec koncev pa je luksuz lahko tudi zelo draga kljuka že zato, ker je nesorazmerno dražja glede na ostale kljuke,'' razmišlja Simič.

''Nekje je bilo rečeno, da je luksuz hiša nad 400 kvadratnih metrov. Koliko hiš pa ima 400 kvadratov v Sloveniji?! Poleg tega pa bo ta hiša že obdavčena z davkov na nepremičnine. Tudi izkušnje iz preteklosti kažejo, kam so pripeljale tovrstne obdavčitve. Ko so obdavčevali hiše po številu oken, so jih zazidali, ko so obdavčevali široke hiše, so zidali ožje, ko so obdavčevali končane hiše, so ostale za vedno nedokončane in podobno,'' pravi Simič.

Davčne olajšave

Davčne olajšave predlaga več političnih strank. Davčno breme bi lajšali SDS, SD, LDS, Pozitivna Slovenija – Lista Zorana Jankovića, DeSUS in Nova Slovenija (NSi). SDS predlaga 40-odstotno neomejeno olajšavo za investicije, ki so ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva. Socialni demokrati zagovarjajo olajšave za investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, LDS se zavzema za olajšave za tuje investicije, ki odpirajo nova delovna mesta, prav tako pa tudi DeSUS in Pozitivna Slovenija. Davčne olajšave za razvojne panoge podpira tudi Nova Slovenija, medtem ko bi SD pravne osebe, ki delujejo v strateških panogah, oprostila davka od dobička, poleg tega pa jim v takih panogah v prvih petih letih sploh ne bi bilo treba plačevati davka na dohodek pravnih oseb.

Simič opozarja, da je potrebno pri tem natančno opredeliti, katere točno so strateške panoge, katera so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, saj je ''za mene kot davčnega svetovalca delovno mesto z visoko dodano vrednostjo lahko tudi delovno mesto davčnega svetovalca ali odvetnika.'' Mar niso to panoge, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost? ''Katera panoga pa ima visoko dodano vrednost? Potrebno jih bo našteti, ne pa to prepuščati tolmačenju nadzornim organom.''

Kar se tiče davčnih olajšav za tuje investicije, pa je Simič črnogled, saj po njegovih besedah pri obstoječi davčni zakonodaji, pri obstoječi administraciji ter pri obstoječi klimi do tujih investicij k nam ne bo veliko tujih vlagateljev. ''Danes smo priča temu, da tuji vlagatelji zapuščajo Slovenijo, tistim, ki želijo priti, pa na vse načine postavljamo ovire in prepovedi. Velikokrat pod krinko nacionalnega interesa. Take novice se po tujini širijo zelo hitro in ko se o neki državi v tujini ustvari mnenje, da ovira ali nasprotuje tujim investicijam, se te ne vrnejo tako hitro.''

''Kaj pa naj k nam pritegne tuje vlagatelje? Imamo drago delovno silo, drage nepremičnine, visoke davke glede na države v naši bližini ... Če hočemo pridobiti tuje vlagatelje, moramo znižati nekatere davke, znižati stroške dela in po drugi strani znižati stroške javne uprave, da se proračun izenači,'' pravi nekdanji direktor davčne uprave. ''Mi moramo spremeniti odnos do tujih vlagateljev, odnos do davčnih zavezancev, odnos do vsega,'' pravi Simič.

Pavšalna obdavčitev

SDS in DeSUS zagovarjata pavšalno obdavčitev majhnih podjetnikov in obrtnikov. Medtem ko DeSUS v programu ne navaja, do katere letne prihodkovne meje bi veljala pavšalna obdavčitev, pa se SDS zavzema, da bi taka obdavčitev veljala za podjetja, ki imajo letni dohodek do 250.000 evrov.

Simič pavšalno obdavčitev podpira, a predlaga, da bi veljala za podjetja, ki imajo letni prihodek do 50.000 evrov, saj je ''pomembno izločiti majhne''. ''Podjetja z 250.000 evrov letnih prihodkov imajo že kar velik promet, imajo dva, tri zaposlene in je morda bolje dati to olajšavo majhnim podjetjem, takim, ki imajo morda zaposlenega največ enega delavca.''

Ta pavšalna obdavčitev naj bi po Simičevem predlogu znašala 3.500 evrov letno, oziroma 292 evrov mesečno.

SNS opozarja, da predlagajo pavšalne obdavčitve malih podjetnikov in obrtnikov že dolga leta. V volilnem programu SNS je zapisano, da bodo uvedli pavšalni davek za mala podjetja in obrtnike in olajšave za investicije v podjetniške zamisli.

Spremembe dohodninske lestvice

Spremembe dohodninske lestvice v svojem programu omenjajo LDS, DeSUS in Lista Virant. LDS bi s spremembami dohodninske lestvice rada razbremenila srednji razred, kar je tudi cilj dviga meje dohodninskih razredov. V DeSUS se zavzemajo za pet dohodninskih razredov namesto obstoječih treh, kar podpira tudi Ivan Simič. Po njegovem predlogu bi se prehod v najvišji dohodninski razred z 41-odstotno obdavčitvijo zgodil pri 40.000 evrih, namesto pri sedanjih 15.268,77 evra (glej Tabelo 1).

V volilnem programu SNS je zapisano, da bi ukinili sistem treh dohodninskih razredov (16 odstotni, 27 odstotni in 41 odstotni), ki so v veljavi od leta 2007. Ponovno bi uvedli sistem 5 dohodninskih razredov.

Ostro pa Simič nasprotuje predlogu SLS za uvedbo novega dohodninskega razreda za najbogatejše. '''To je tipičen predlog, ki izvira iz fovšije in populizma. Kdo pa so najbogatejši in koliko jih je sploh v Sloveniji?'' se sprašuje Simič.

''V ZDA znaša najvišja dohodninska stopnja 35 odstotkov. V ta razred pridejo tisti, ki na leto zaslužijo več kot 270.000 dolarjev, medtem ko je pri nas 41-odstotno obdavčen nekdo, ki na leto zasluži več kot 15.300 evrov neto letno. V ZDA je pri tem znesku obdavčitev 15-odstotna. Ko poslušam te predloge o dodatni obdavčitvi najbogatejših, se mi sam od sebe ponuja zaključek, da namesto da spoštujemo tiste, ki veliko zaslužijo in plačajo visoki davek, prehajamo v fazo preganjanja tistih, ki veliko zaslužijo in plačajo visoki davek, ker morajo plačati še višji.''

''Potem pa se čudimo, zakaj mnogi, ki predstavljajo visoko dodano vrednost, zapuščajo Slovenijo in se zaposlijo v tujini. Tam so manj obdavčeni, pa še ne gledajo jih z zaničevanjem, kot je to pri nas. Zato je najbolje, da v Sloveniji hodimo okrog v starih cunjah, vozimo stare avtomobile, prosimo za denar in bodo vsi zadovoljni.''

Ivan Simič predlaga, da si svoje mnenje o dodatni obdavčitvi najbogatejših ustvarimo na podlagi dohodninskih lestvic Francije, Nemčije, ZDA in Slovenije.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!