Vprašanje referendumov je bilo vedno pereče. Sicer gre za temeljno ustavno pravico državljanov, da poskušajo z večinsko voljo preprečiti sprejetje določenega zakona, a kaj storiti, ko se pravica do referenduma začne zlorabljati? Prvaki strank, ki kandidirajo na predčasnih volitvah, so odgovarjali na vprašanje, ali se zavzemajo za ohranitev obstoječega sistema referendumov ali pa bi jih omejili. Prvake in dve predsednici strank smo prosili tudi, naj navajajo konkretne primere.
Njihove odgovore smo razvrstili po abecednem vrstnem redu, in sicer po priimku predsednika oziroma predsednice stranke.
Karl Erjavec, prvak stranke DeSUS, je na to vprašanje odgovoril kratko in jasno. Pravi namreč, da bodo poslancem in državnemu svetu ukinili pravico, da predlagajo izvedbo referenduma.
Gregor Golobič, predsednik stranke Zares – socialno liberalni: iz njegove stranke so za 24ur.com sporočili, da že nekaj časa opozarjajo na nujne spremembe referendumske ureditve, pripravili pa so tudi predlog novele zakona, "a je niso vložili, saj za to niso imeli podpore v koaliciji". Pravijo tudi, da so že oktobra 2009 predlagali spremembo ustave, in sicer tisti del, ki določa zakonodajni referendum, saj so tako želeli volivce obvarovati nesmiselnih referendumov in preprečiti instrumentalizacijo instituta referenduma. Letošnjega januarja so opozorili na "blokade, ki ovirajo in omejujejo razvoj Slovenije, med katerimi so navedli tudi področje referendumske ureditve". "Po našem prepričanju je treba pravico do zahteve referenduma odvzeti poslancem in državnemu svetu; vztrajali bomo, da je referendum mogoče razpisati le na zahtevo 40.000 volivcev in volivk. Poleg tega se zavzemamo za uvedbo kvoruma, na podlagi katerega bi se določila veljavnost referenduma, obenem pa zagovarjamo izključitev posameznih vprašanj iz referendumskega odločanja," so še opozorili v stranki Zares.
Matjaž Hanžek, predsednik stranke TRS, pravi, da je treba poslancem državnega zbora prepovedati predlaganje referendumov. Zavzema pa se tudi za natančnejšo določitev, za katera področja referenduma ne more biti. Tu navaja področje človekovih pravic in opozarja na diskriminacijo.
Zoran Janković, predsednik Pozitivne Slovenije, meni, da je treba referendumsko pobudo omejiti, in sicer tako, da lahko referendum predlaga le skupina državljanov. V nadaljevanju je za 24ur.com sporočil tudi, da je treba to pravico odvzeti poslancem, saj so jih izvolili državljani, da sprejemajo zakone. "Poleg tega bi moral za uspešno izveden referendum veljati kvorum tistih, ki so prišli na volišča, in sicer predlagamo vsaj 40-odstotno udeležbo," je še dodal.
Janez Janša, predsednik stranke SDS: iz njegove stranke so nam sporočili, da je pravica do referenduma temeljna ustavna pravica, ki se je v svobodni demokratični družbi ne sme omejevati, saj gre za neposredno obliko demokracije. Dodajajo, da je možno, da bi se našle kakšne rešitve pri večji racionalizaciji referendumskega odločanja. "Nekatere smo že predlagali. Predlagali smo enoten referendumski dan v letu, tako da bi se o vseh predlogih glasovalo enkrat, kar bi bistveno pocenilo odločanje, omogočilo racionalizacijo, možne so tudi druge rešitve," pravijo v stranki in dodajajo, da so v njihovem mandatu odpravili možnost predhodnega zakonodajnega referenduma, ki je "dejansko predstavljal možnost "nagajanja" manjšine, sedaj gre samo še za obstoj naknadnega zakonodajnega referenduma, ki je vseeno neke vrste "popravni izpit", kadar ljudstvo misli, da zakonodajalec ni sprejel prave odločitve".
SDS opozarja, da je treba zelo pretehtati, ali naj se ta možnost še naprej omejuje. "Morda se sliši populistično, vendar je treba nazaj pogledati, kdaj so bile sprejete kakšne dobre in slabe rešitve. Večina rešitev, ki smo jih v Sloveniji sprejeli z referendumi, je bila dobrih," so zaključili.
Zmago Jelinčič, prvi mož stranke SNS, nam je na postavljeno vprašanje odgovoril, da je njegova stranka že večkrat predlagala nekatere spremembe referendumskega sistema. Na primer uvedbo enega ali dveh referendumskih dni na leto, kar bi bistveno poenostavilo in tudi pocenilo izvedbo referendumov, je razložil Jelinčič.
Darko Krajnc, predsednik SMS ZELENI: iz stranke so nam sporočili, da nasprotujejo zlorabi instituta referenduma s strani poslancev državnega zbora. Pravijo, da "tovrstno nedržavotvorno držo moramo spremeniti". Zavzemajo se za obnovo volilnega sistema z vpeljavo e-referendumov in e-volitev, to rešitev pa so predlagali že leta 2001. "Tudi referendumski dan smo prvi predlagali prav SMS - ZELENI," so zaključili.
Franc Kramar, predsednik Gibanja za Slovenijo, je za 24ur.com sporočil, da ga referendumi ne motijo, meni pa, da bi bilo treba preprečiti možnost, da 30 poslancev vloži pobudo za referendum.
Katarina Kresal, predsednica LDS, je za 24ur.com odgovorila, da državljani morajo imeti določeno možnost vpliva, vendar pa nastane problem, kadar se tovrstno možnost izrablja za politične interese. "Menimo, da je treba spremeniti obstoječi sistem referendumov tako, da predlagatelji ne bi mogli biti poslanci in državni svet. Prav tako je treba jasneje določiti, o kateri vsebini referendum ni mogoč. Menimo namreč, da na referendumu ni mogoče odločati o spoštovanju človekovih pravicah," je zapisala v odgovoru za našo spletno stran.
Ljudmila Novak iz stranke NSi pravi, da so za spremembo obstoječega sistema referendumov. Dodaja, naj za ljudi ostane nespremenjen sistem, saj poudarja, da je referendum v osnovi ljudska iniciativa. "Politiki pa bi otežili sklic, in sicer bi iz sedanjih 30 poslancev število povečali na 46," je še zapisala v pisnem odgovoru za 24ur.com.
Borut Pahor, predsednik SD, je v svojem odgovoru zapisal, da v stranki podpirajo omejitve, ki so jih v tem mandatu že predlagali. V nadaljevanju je zapisal, da so predlagali spremembo ustave v delu, ki določa izvedbo referendumov, in sicer z določitvijo kvoruma za veljavnost referenduma, spremembami glede možnih predlagateljev ter opredelitvijo področij, o katerih ni možno odločati na referendumih.
"Podpiramo predlog, da se lahko referendum razpiše le na zahtevo najmanj 40.000 volivcev, kar bi institutu neposredne demokracije povrnilo pravni in politični ugled," je zaključil.
Gregor Virant, predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta, je dejal, da je državljanska lista v svojem programu opredelila tudi nekaj izboljšav političnega sistema, med njimi pa je tudi sprememba referendumske ureditve, saj je bila "pravica do referenduma doslej že nekajkrat zlorabljena". "Med drugim bomo poslancem odvzeli možnost, da zahtevajo referendum, ohranili pa možnost, da ga zahteva – ko gre za državno raven – 40.000 volivcev. Hkrati s tem bomo dan (ali dva) v letu določili za "referendumski", po potrebi pa tudi volilni dan, in s tem v največji možni meri racionalizirali stroške izvedbe," je razložil v svojem odgovoru.
Radovan Žerjav, predsednik stranke SLS, je odgovoril, da v stranki menijo, da je referendum še vedno najvišji demokratični institut, zato je treba vsakršno omejevanje preudarno pretehtati. Pripravljeni so sodelovati pri spremembah referendumske zakonodaje, kjer bi natančneje opredelili, o katerih zadevah se lahko odloča na referendumu in o katerih to ni primerno. "V ta okvir sodijo davčna zakonodaja, izvrševanje proračuna, konsolidacija javnih financ in podobno. V SLS podpiramo, da izključno 30 poslancev ne bi moglo več zahtevati referenduma, saj poslanci svoje delo opravijo v Državnem zboru RS. Vsekakor pa mora imeti to možnost 40.000 državljank in državljanov, ki lahko s podpisi zahtevajo podpis referenduma in te meje ne bi višali. Pri zbiranju podpisov lahko, če želijo, pomagajo tudi politične stranke, in to je povsem legitimno. Nasprotujemo tudi uveljavitvi kvoruma oziroma spodnje meje udeležbe za veljavnost referenduma. Na ta način bi odvzeli pravico tistim, ki so se svojo voljo odločili izraziti. Uvedba takšnega praga udeležbe bi namreč spodbudila tudi široko kampanjo nasprotnikov referendumskega vprašanja, ki bi pozivali k neudeležbi oziroma bojkotu referenduma, kar pa bi imelo povsem nasproten učinek od želenega. Tudi v Državnem zboru RS odločajo tisti poslanci, ki se opredelijo, ne glede na to, koliko je tistih, ki se glasovanja vzdržijo," meni Žerjav.
Franc Žnidaršič, predsednik DSD, nam je odgovoril, da je treba referendume omejiti, zavzema pa se tudi za to, da se določijo teme, ki ne smejo na ljudsko odločanje. Navedel je tudi primere tovrstnih tem, in sicer gre za vprašanja, ki zadevajo človekove pravice, pravice manjšin in podobno.
