Kriza v Evropi je vsak dan globlja, nekatere države so tik pred bankrotom. Slovenija pomaga Grčiji, a tudi sami smo v nezavidljivem položaju. Kaj se bo zgodilo, če bodo od nas zahtevali še več denarja? Prvake strank smo vprašali, ali bi bili v primeru poglobitve krize in nujne finančne pomoči drugim evropskim državam pripravljeni le-to zavrniti in izstopiti iz evroobmočja. Preberite njihove odgovore.
Karl Erjavec, predsednik stranke DeSUS, nam je na vprašanje odgovoril negativno, saj meni, da bi "za malo ekonomijo, kot je Slovenija, izstop iz EU pomenil nepremagljive težave v današnjem globaliziranem svetu".
Gregor Golobič, predsednik stranke Zares – socialno liberalni: iz njegove stranke so za 24ur.com sporočili, da sta tako EU kot evro danes pod vprašajem iz povsem drugih razlogov, kot pa jih izpostavljamo v vprašanju. "Najbolj ju ogrožajo ECB in voditelji največjih evropskih držav, ki z zavračanjem skupne odgovornosti in z vsiljevanjem nevzdržnih zahtev po rezanju javnih izdatkov in saniranju izključno finančnih ustanov ogrožajo obnovo gospodarske aktivnosti, delovna mesta in socialno povezanost," pravijo v stranki.
Kaj naj torej stori Slovenija? V stranki pravijo, da mora naša država prevzeti aktivnejšo vlogo, zavarovati svoj razvoj in s tem dolgoročni obstoj, kar utegne pripeljati tudi do nujnosti izstopa iz evra. "To so skrajno resne in aktualne dileme, zato smo na predsednika republike naslovili predlog, da v času volitev in oblikovanja vlade oblikuje skupino strokovnjakov, ki bodo pripravili različne scenarije in pregled njihovih posledic za Slovenijo. S temi predlogi bi morali biti nato čim prej seznanjeni tako politika, socialni partnerji kot tudi najširša javnost," so opozorili v stranki Zares.
Matjaž Hanžek, predsednik stranke TRS, nam je odvrnil, da je naše vprašanje preveč hipotetično. Dodaja, da bi se v TRS odločali po natančnih analizah in v konkretnem primeru.
Zoran Janković, predsednik Pozitivne Slovenije, pravi, da je evro mlada valuta, ki preživlja svojo prvo veliko krizo. "Prepričan sem, da bo znala to krizo prebroditi. Tako Evropa kot svet namreč evro potrebujeta. Scenarija, o katerem govorite, Slovenija trenutno ne potrebuje," je za 24ur.com dodal Janković.
Janez Janša, predsednik stranke SDS: iz njegove stranke so za 24ur.com sporočili, da se je ob sprejemu Slovenije v evroobmočje za države kandidatke zahtevala dosledna izpolnitev vseh kriterijev za prevzem evra. "Po drugi strani pa se za obstoječe članice evroobmočja, med katere sodi Grčija, izpolnjevanje teh kriterijev ni zahtevalo oziroma se njihovo kršenje ni sankcioniralo. Že takrat smo opozarjali, da dvojna merila razgradijo vsako skupnost, in čas je pokazal, da smo imeli prav," so zapisali v svojem odgovoru.
Kaj torej storiti? SDS poudarja, da je za odločitev glede dodeljevanja finančne pomoči Grčiji in ostalim prezadolženim članicam ključna sprememba pravil igre in vzpostavitev enakih kriterijev za vse države evroobmočja. "Pri tem je ključen nedavni dogovor voditeljev evroobmočja, da se spremeni pogodba EU, določijo enaki kriteriji za vse člane evrokluba ter jasne sankcije za kršitelje vključno z začasno, avtomatsko izločitvijo oziroma samoizločitvijo iz članstva," so razložili svoje stališče do tega vprašanja.
Zmago Jelinčič, predsednik SNS, opozarja, da bi morali že zdavnaj reči ne pomoči Grčiji, Italiji in drugim. "Vendar je bila SNS edina, ki je glasovala proti. Pri nas je žal marsikomu očitno preveč v krvi hlapčevanje v Bruslju in jim preveč ugaja, da jih bruseljska birokracija, preden jih pošlje nazaj, potreplja po hrbtu," je zaključil Jelinčič.
Darko Krajnc, predsednik SMS ZELENI: iz stranke so za 24ur.com odgovorili, da izstopa ne izključujejo, če je ta v nacionalnem interesu. Sicer pa verjamejo, da širše evroobmočje prav tako kot Slovenija potrebuje usmeritev v bolj trajnostno in družbeno odgovorno naravnanost.
Franc Kramar, predsednik Gibanja za Slovenijo, je za 24ur.com sporočil, da bi bil pripravljen tudi zavrniti pomoč, saj "dosedanje pomoči očitno niso dosegle svojega namena".
Katarina Kresal, predsednica LDS, opozarja, da je Slovenija članica Evropske unije in evroobmočja, kar s seboj prinaša prednosti in slabosti. "Tako kot je bil vstop Slovenije v evroobmočje skrbno premišljena in skrbno načrtovana poteza, se tudi izhodi iz njega ne smejo dogajati adhoc. Slovenija je kot članica evroobmočja dolžna storiti vse, kar je v njeni moči, da do njegovega "razpada" ne pride. Smo vzajemno odgovorni. V kolikor bi se razmere toliko zaostrile, da ne bi bili več sposobni zagotavljati pomoči, pa bo potrebno skupaj z ostalimi članicami poiskati alternativne rešitve," je za 24ur.com predstavila svoje razmišljanje o morebitnem izstopu iz evroobmočja.
Ljudmila Novak, iz stranke NSi, opozarja, da je ohranitev evra pomembna za nadaljnji razvoj, čeprav so učinki skupne valute trenutno negativni. "Bolj kot pomoč drugim je nujno sprejetje ukrepov za stabilizacijo financ v Sloveniji s krčenjem neproduktivnih javnih izdatkov, sprejemom pravičnejše socialne in delovne zakonodaje, pokojninske in zdravstvene reforme ter okrepitev svobodnega gospodarstva," je še dodala.
Borut Pahor, predsednik SD, pravi, da bi podprl izstop iz evroobmočja le, če bi to storile naše najpomembnejše gospodarske partnerice. "Socialni demokrati sicer menimo, da je ohranitev evra v izrazitem interesu Slovenije in celotnega evroobmočja ter, kot kažejo zadnji dogodki, celotne EU. Naša država naj v procesu reševanja evra sodeluje v skladu s svojimi zmožnostmi in le takrat, ko posamezna članica evroskupine izpolnjuje vse pogoje, ki jih je sprejel Evropski svet," je razložil za našo spletno stran.
Gregor Virant, predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta, odgovarja, da je po eni strani pomoč potrebna z vidika ohranjanja evra, opozarja pa tudi, da je lahko za Grčijo, Irsko in Italijo nekoč na vrsti tudi Slovenija. "Pa vendar bi v primerih nudenja finančne pomoči zahtevali prepričljive dokaze o učinkovitosti dosedanje pomoči in o tem, da je dodatna pomoč absolutno nujna za ohranitev stabilnosti evroobmočja. Prav tako bi bilo v večji meri potrebno upoštevati finančne možnosti članic za pomoč in tudi stopnjo njihove ogroženosti (se pravi, več naj za pomoč prispevajo države, ki s tem posredno rešujejo tudi nasedle naložbe lastnega finančnega sektorja)," je razložil.
Radovan Žerjav, predsednik SLS, pa pravi, da v stranki verjamejo, da "smo se reševanja krize v območju EU lotili napačno, ko kršenja vseh vnaprej dogovorjenih finančnih pravil nismo kaznovali, temveč smo ga celo nagradili, zdaj pa za njihove napake plačujemo vsi".
Kaj torej priporoča? Pravi, da bi bila najboljša rešitev za stabilnost območja evra, da vsaka država prevzame stabilizacijo svojih javnih financ, ne da jo tudi v prihodnje bremeni še reševanje drugih. "Evropska pomoč in solidarnost sta logični do te mere, dokler zaradi tega ne škoduješ sam sebi, zato je po mnenju SLS v kriznih časih najprej treba poskrbeti za svoje gospodarstvo. Evropa se ukvarja z reševanjem evra, pri čemer ji v Sloveniji intenzivno pomagamo, vendar je zdaj čas, da se začnemo intenzivno ukvarjati tudi z reševanjem naših dobrih podjetij in jih ustrezno zaščitimo z dodatnimi ukrepi," opozarja.
Franc Žnidaršič, predsednik DSD, nam je odgovoril, da nujna finančna pomoč drugim odpira vrata pomoči naši državi, če in ko bi bilo potrebno. "Izstop iz evra bi pomenil nazadovanje in poslabšanje na dolgi rok, ker smo majhna država in ekonomija, ki pritiska tujih valut ne bi zdržala," je dodal Žnidaršič.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
