Soočenje štirih kandidatov: koga bi podprli v drugem krogu, če sami izpadejo?

Miha Kordiš je od ministrstva za kmetijstvo od leta 2018 prejeli dobrih 8000 evrov, o aktu o ustanovitvi pa bi moral zaposliti najmanj tri zaposlene, pa ni niti enega. Prostovoljci pa so medtem opravili že 800 ur, za katere niso bili plačani. Na vprašanje, ali je ogoljufal državo, ker se je z ustanovnim aktom zavezal, da bo zaposlil delavce, pa tega ni storil, Kordiš odgovarja: "Naš ustanovni akt je naša interna stvar, zadeva je zakonita od začetka do konca. Kot se brani Kordiš, imajo skupinsko njivo, kjer si kolektivno pridelujemo zelenjavo, ki jo porabljamo v svojih gospodinjstvih, presežke prodamo po prijateljskih vezeh. To ni biznis, mi gradimo skupnost, samooskrba za lastne potrebe."

"Čeprav je glavni namen socialnega podjetništva zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe, vi ki med vsemi kandidati, najbolj zagovarjate delavski razred, tega niste storili," je Kordiša izzvala Sodja. Kordiš vztraja, da ne drži, da bi moral zaposliti tri zaposlene: "Delavskemu razredu sem iz svojega žepa omogočil, da si sami pridelajo zelenjavo za svoje potrebe brez stroškov." Na vztrajanje novinarke Maje Sodja, da je kršil ustanovni akt, še vedno vztraja, da je zadeva zakonsko urejena.

Kdo je kriv za covid krizo in kdo podpira cepljenje?

Sabina Senčar je kot zadnja med kandidati vložila kandidaturo za predsednico republike, širši javnosti je najmanj znana od vseh sedmih kandidatov. Po zadnjem merjenju javnega mnenja pa je na četrtem mestu. Pravi, da nas je v krizo, v kateri smo se znašli, pripeljala dosedanja politika. Koga konkretno misli s tem? Kot odgovarja Senčarjeva, vlado, ki je bila tedaj na oblasti. Janez Cigler Kralj se je na to odzval, da bi težko prevzel odgovornost za covid krizo. Kot pravi, je bil glavni cilj tedanje vlade zavarovati življenje in zdravje ljudi. Kot je spomnil, je bil v vladi minister za delo in ni imel pristojnosti, da bi odrejal ukrepe na zdravstvenem področju. Kot ga je pozvala Senčarjeva, naj odgovori na vprašanje, ali so se socialne razmere poboljšale? Kot odgovarja Cigler Kralj, so se v prvi vrsti borili z zdravstveno krizo, kot trdi, so se trudili tudi na tem področju.

Senčarjevo podpira zunajparlamentarna stranka Resnica, ki med drugim goji močan proticepilski naboj. Sama pravi, da ni proti cepljenju po programu obveznega cepljenje, je pa proti cepljenju proti covid-19. "Cepivo je bilo v tretji fazi kliničnega testiranja, to pomeni, da vsi, ki so prejeli cepivo, so bili udeleženi v poskusu," trdi. Kako bi torej nagovarjala ljudi? "Najprej moramo imeti dokaze, ali je cepivo varno, ali je učinkovito, kar doslej kaže, da ni res. Ne zagotavlja standardov, ki so pomembni za cepiva. Kako lahko torej svetujem nekaj, kar nimamo niti rezultatov klinične študije?"

Vladimir Prebilič prihaja iz občine, v kateri je najvišja precepljenost, bili so zgled državi. Kaj si misli o izjavi gospe Senčar, ki v cepljenje proti covid-19 ne verjame? Kot poudarja, niso nikogar silili v cepljenje, želeli so organizirati čim bolj varen način cepljenja: "Prihajam iz znanstvene sfere in verjamem v znanost. Če znanstvena sfera zagotovi, da so določene stvari primerne, je prav, da se potem tudi poseže. Nikakor pa nisem zato, da se kogarkoli sili, ker je nedotakljivost telesa še vedno nedotakljiva kategorija v naši državi in prav je, da tako ostane."

Gospod Cigler Kralj je eden od ustanoviteljev Zavoda Iskreni. Ob nastopu ministrske funkcije je izstopil iz vseh organov zavoda, zavod pa je v njegovem mandatu prejel denar za odpravo posledic covida. Zavod je objavil nekaj proticepilskih člankov, širil je proticepilsko propagando. Ali Cigler Kralj to podpira? Kot odgovarja, se je med epidemijo vzpostavila debata o cepljenju in menim, da je prav, da se je tudi na tem portalu odprla ta debata. Kot je povedal, sam ni proti cepljenju.

'Nihče nima pravice, še najmanj pa država, kogarkoli diskriminirati'

Večkrat poudarja, da se zavzema za družine, za podporo družin po vsej Sloveniji. Vendar ob tem ne priznava istospolnih družin, ki živijo med nami, ki so del naše družbe, je proti družinskemu zakoniku. Se mu ne zdi, da s tem, ko ne podpira enakih pravic za heterospolne in istospolne družine, v resnici širi nestrpnost? Na vprašanje odgovarja, da njegovo stališče ni čisto tako: "Sam že od začetka kampanje nenehno poudarjam, da je prav, da si vsak svobodno izbira način življenja. Mislim, da ni prav, da bi država gledala v spalnice. A ko gre pa za posvojitve, pa mislim, da je treba gledati skozi prizmo otroka, kaj je najbolje zanj, in po mojem mnenju je najbolj optimalna družina za otroke, ki so že izgubili biološke otroke, prisotna mama in oče."

Kako Kordiš vidi to prepričanje, da je prava družina le tradicionalna družina, z očetom in mamo torej? Kot odgovarja Kordiš, "to ne drži, saj v naši družbi skozi celotno človeško zgodovino poznamo različne oblike družin. Vsi imajo pravico, da si naredijo življenje, kot ustreza njim. Nihče nima pravice, še najmanj pa država, kogarkoli diskriminirati."

Kakšno pa je stališče Janeza Ciglarja Kralja o splavu? Kot je odgovoril, je njegova pozicija že od nekdaj proti splavu, a da je pri tem treba poudariti, da je v realnem življenju polno različnih situacij, da so ženske večinoma same v takšnih situacijah in da ni on tisti, ki bi smel soditi o tem, kako se bo odločila ženska. Senčarjeva na vprašanje o tem, kakšno je njeno stališče do splava, da je to zapisano v ustavi in spada pod pravico o odločanju o rojstvu otrok.

Prebilič na vprašanje, kam si v tej kampanji zares želi, ali si morda želi celo nazaj na županski parket, odgovarja, da mu izkušnje, ki jih je dobil na lokalni ravni, želi prenesti višje, da bi država delala bolje. Kot zatrjuje, se bo boril do konca in zagotavlja, da se resnično trudi in da si sam financira svojo stranko.

Pozivali bi k mirnim protestom, Kordiš bi udeležence na protestih zaščitil tudi s svojo z udeležbo kot predsednik

Glede nasilja na protestih je Senčarjeva dejala, da so bili protesti mišljeni ko miroljubni, zaradi česar da Stevanovič ni kriv za izgrede, ki so se zgodili na njih. Kot je dejala je Stevanovič pozival k protestom, ne pa k nasilju. Kordiš je ob tem dodal, da sam vidi večjo težavo v nasilju Policije. Dodal je, da bi sam protestnike poskušal zaščititi tudi s svojo udeležbo na protestu, v primeru policijske uporabe vodnega topa ali solzivca pa bi za udeležence odprl vrata predsedniške palače in jim tam ponudil zatočišče.

Cigler Kralj je medtem poudaril da se sam takšnih izgredov boji ter da se protestov zato ne  udeležuje, saj ne moreš predvideti, kako se bodo obrnili. Kot predsednik bi sicer pozval k miroljubnim protestom, varnostne organe pa k zmerni uporabi sile. Jasen je sicer, da je tisti, ki poziva k shodu, odgovoren tudi za stvari, ki s tam zgodijo, in za škodo, ki nastane.

Prebilič je medtem poudaril, da je treba razloge za proteste iskati že prej. "Nekateri ukrepi vlade so bili nesorazmerni, zaradi česar so se ljudje dvignili in prav je tako," je dejal. Dejal je tudi, da je takratni notranji minister včasih ravnal tudi neprimerno in "provociral" protestnike tako s svojimi tviti kot tudi s sprehodom z varnostnimi organi med protesti med protestniki. "Če se je njegov sprehod s policisti zgodil med protesti, ko so razmere že bile napete, bi marsikdo to razumel kot provokacijo," je dejal tudi Cigler Kralj.

'Potrebni so nižji davki za športnike, ne moremo ukiniti davčnih oaz'

Predsednik Pahor je v ponedeljek kolesarju Primožu Rogliču vročil Zlati red za zasluge - za izjemne športne dosežke in navdih ljudem. Roglič je sicer eden od športnikov, ki davkov ne plačuje v Sloveniji. Stalno prebivališče ima v Monaku. Kordiš močno kritizira davčne oaze, a poudarja, da si jih niso izmislili športniki. "Davčne oaze in utaja davkov so ena od treh prioritet, s katerimi se mora zlasti zahodni svet spoprijeti v prihajajočih letih skupaj. Ob boku bitki za razorožitev ter ob boku skupnega naprezanja človeštva zoper nevarnost podnebnega zloma," meni. Po njegovem mnenju bi morali davčne oaze najprej omeji ter nato tudi ukini.

Prebilič medtem poudarja, da je pri športnikih drugače. "Država špportnikov praktično ne sponzorira v ničemer. Prisiljeni so v takšne odločitve, saj nimamo urejenega statusa športnikov," je dejal. Ob tem je še poudaril, da je odlikovanje predsednika države lepa gesta, a da je to bistveno premalo. Prav tako je poudaril, da ne gre primerjati tajkunov in športa.

"Problem je v davčnih oazah. Zato jih moremo ukiniti, da to sploh ne bo več mogoče," je na slednje odgovoril Kordiš, ki je za reševanje športa sicer predlagal, da bi lahko Slovenija po zgledu kulture uvedla določen odstotek na dobiček pravnih oseb, ki se namensko zliva za  podporo in financiranje športa. 

Cigler Kralj je medtem poudaril, kako veliko povezovalno noto imajo športniki za državo in da so tudi naši ambasadorji. "Prava pot za to, da uspešne ljudi zadržimo v Sloveniji, so nižji davki. Kaj pomeni nekemu športniku, če mu hoče Slovenija s svojo visoko obdavčitvijo vzeti skoraj pol od tega, kar si je trdo prigaral in bo potreboval tudi za leta, ko ne bo moral več tekmovati?" je vprašal in dodal, da bi morali nižje davke uvesti tudi za druge.

Senčarjeva se strinja z uvedbo nižjih davkov za športnike. "Tujih davčnih oaz pa ne bomo ukinili, pač pa moramo narediti prijetnejše okolje, tako za športnike kot tudi za podjetnike," je dejala.

Kako pomembna je kultura za Slovenijo?

Kandidat Nove Slovenije pa je glede odnosa prejšnje vlade - da so npr. paraziti - do kulture poudaril, da "ni nujno, da njihovega diskurza nismo obsodili". "Smo pa večkrat poudarili, da se takšne stvari znotraj neke ekipe ne debatirajo pred kamerami," je pojasnil in poudaril, da je kultura državotvorno področje, ki nosi izjemen pomen.

Kaj pa odnos trenutnega kulturnega ministrstva? "Ministrstvo za kulturo ima bistveno višji proračun, kot ga je imelo v preteklosti, vključno s postavko za film. A to ni dovolj sredstev, da slovenski film v celoti postavimo na noge, zato je predvideno dodatno povečevanje sredstev," je bil jasen Kordiš. 

Prebilič je medtem dejal, da je v času ministra Simonitija močno trpel: "To je bilo obdobje nekulturnega ministra, ki je vodil kulturni resor." Poudaril je, da "nas kultura učlovečuje". "Kultura ni le ustvarjanje kulturnih storitev temveč je tudi odnos v družbi," je dejal in poudaril, da je treba prav v kriznih trenutkih temu nameniti še več pozornosti, "mi smo šli pa ravno obratno". 

"Kultura ne sme biti podvržena le trgu, mora biti tudi v pristojnosti države in zanjo ne sme zmanjkati denarja. Kultura ima izobraževalno vlogo in tudi preroško funkcijo v državi. Nujno jo je treba vzdrževati," pa je bila jasna Senčarjeva.

Mnenja glede Dražgoš in Kočevskega roga

"V Dražgošah bi bil najbrž zdaj izžvižgan. Pomembno je, da predsednik države išče tiste proslave in shode, ki ne bodo povzročali novih delitev in vznemirjenj," je dejal Cigler Kralj. Kordiš je medtem jasno dejal, da v Kočevski rog ne bi šel: "Zavračam vse t. i. geste sprave. V resnici ljudje med seboj nismo skregani, temveč je med seboj skregana politika. Specifično pa ima ta projekt sprave bistveno globlje politične cilje. Gre za rehabilitacijo zgodovinskega fašizma, ne za kakršnokoli spravo." Dodal pa je, da v Dražgoše že zdaj hodi.

Prebilič je že bil v Kočevskem rogu: "To je del naše občine in spoštujem tiste, ki so bili tam umorjeni. To je bil zločin, ki se je zgodil po koncu 2. svetovne vojne." Poudaril pa je, da predsednik države ne more vnesti sprave med ljudi, mora pa ustvariti okoliščine, da se ljudje spravijo sami, če to želijo. "Gre za intimno dejanje. Politiki zato svetujem umik iz tega prostora," je dodal.

Senčarjeva pa je na vprašanje o Kočevskem rogu in Dražgošah dejala: "Oboje in to uravnoteženo."

Instagram, TikTok, Facebook ... kandidati na družbenih omrežjih

Predsednika Pahorja se je prijel vzdevek Instagram predsednik, celo kralj instagrama. Cigler Kralj je svojo kampanjo medtem prenesel na TikTok, kjer skuša nagovarjati mlade. "Na TikoTok smo z našo ekipo vstopili tudi zato, da najdemo pot do naših mlajših volivcev. Nagovarjamo jih z vsebinami, ki so zanje zanimive. S tem želimo vnesti tudi neko človečnost v to predsedniško funkcijo," je dejal.

Na Tik Toku pa najdemo tudi Prebiliča: "Hčeri sta mi svetovali, naj začnem uporabljati TikTok. Vsebine, s katerimi jih nagovarjamo, pa skušamo razgraditi na prilagodljiv način, da bi tudi mladi to razumeli in bili v tem kontekstu naslavljat." A poudarja, da bi kot predsednik republike ljudi naslavljal osebno, saj da je treba resne stvari  naslavljati resno.

Kordiš tekom kampanje ugotavlja, da bi morda moral ugotoviti, kako primerne vsebine preseliti tudi na TikTok. "Predvsem zato, ker čutim res množično podporo med mladimi. Mogoče ga bom vzpostavil po tej kampanji," je dejal.

Senčarjeva pa meni, da mladi razumejo tudi težje vsebine, kot je TikTok.

Kaj pa, če se ne uvrstijo v drugi krog volitev?

O tem, koga bi v drugem krogu v primeru poraza podprla, Senčarjeva še ne razmišlja: "Še cel teden imajo čas, da me očarajo." 

"O drugem krogu se bomo pogovarjali, ko bomo do njega prišli. To je odločitev za celotno stranko," pa je dejal Kordiš. Podobno kot oba tudi Cigler Kralj: "Tečemo prvi krog, počakajmo in bomo videli, kako se bomo takrat odločali."

Nobenega kandidata pa ne bi podprl Prebilič. "Smo v nekakšni paradoksalni situaciji. Vsi v Sloveniji se strinjamo, da bodoči predsednik ne sme biti strankarski človek. Če pa pogledamo naše kandidate, vidimo, da so ti ravno to. Kar pa ni dobro za Slovenijo. Če ne pridem v drugi krog, ne razmišljam o podpori nobenemu. Ker če bi bili ti tako dobri, jaz sploh ne bi kandidiral," je dejal.