Boj za predsednika: 'Bilo je preveč neiskrenosti. In to se pozna na rezultatih'

Senčarjeva, Pirc Musarjeva, Cigler Kralj, Prebilič, Logar, Kordiš in Brglez, vsi imajo nekaj skupnega – so kandidati za predsednika države. A le enemu bo uspelo prepričati dovolj državljanov, da mu namenijo svoje glasove. Komu in kako bo to uspelo, je odvisno tudi od njegovega nastopa. Kandidati so se že pomerili na številnih soočenjih, na katerih so predstavili svoje poglede na različne stvari, še nekaj soočenj jih čaka. Vsi pa budno spremljamo njihove nastope, jih komentiramo, kritiziramo in hvalimo.

Soočenja spremlja tudi Zdravko Zupančič iz Šole retorike, ki je dosedanja soočenja kandidatov za predsednika označil za medla. Po njegovem so kandidati drug drugega trepljali v rokavicah in varčevali z naboji. "Če primerjam s kolesarsko dirko: na začetku dolgčas, kakšen pobeg, ki ni nevaren," je pojasnil. Z njim se strinja tudi politični analitik Aljaž Pengov Bitenc, ki je dosedanjo kampanjo kandidatov za predsednika države označil z dobro štirico. Česa zelo udarnega ni bilo, se je pa stvar v zadnjem tednu malce stopnjevala, je povedal. Po njegovem so zadnji teden sicer najbolje izkoristili kandidati z dna lestvice, kar se pozna tudi na zadnjih anketah. "Ni pa nihče naredil preboja, saj se vrstni red vleče, že odkar imamo zadnji nabor kandidatov. Odstotki se malce spreminjajo, odvisno od tega, kdo zna bolje ali slabše pojasniti očitke, ki letijo proti njemu/njej," pojasnjuje in dodaja, da prva trojica kandidatov na lestvici ni imela najboljšega zaključka kampanje, "ker so se kar lovili".

Zupančič sicer pravi, da bo najbolj prepričljiv kandidat osvojil večino glasov, vsi ostali pa bodo ostali enako neprepričljivi, čeprav bodo dobili različno število glasov. Ima pa večina volivcev svoje ljubljence, ki si lahko privoščijo tako rekoč vse, a Zupančič poudarja, da če vendarle izgubijo naklonjenost, jo zelo težko pridobijo nazaj. Pengov Bitenc ob tem izpostavlja prve tri na lestvici. O tem, kako ne odgovoriti na nobeno resno vprašanje, bi lahko Anže Logar napisal knjigo, meni. "Sploh ne ve, kdo je Janez Janša ali SDS, to je kar legendarno, je pa malo ponižujoče do volivcev, saj so stvari jasne in trditi, da temu ni tako, je ponižujoče." Pri Nataši Pirc Musar je zmotilo to, da ni znala najti učinkovitega odgovora na premoženje njenega moža in odnos do vsega skupaj. "To se je malce popravilo, a je vprašanje, če lahko obrne trend v teh zadnjih dneh, saj je izgubila kar nekaj odstotkov, predvsem na račun tega." Milan Brglez je imel podobno zgodbo s šahovsko zvezo, je pa trend upadanja odstotkov pri Brglezu manjši kot pri Pirc Musarjevi in "most med tema dvema je tisto, kar se v zadnjem tednu kampanje gleda", meni Pengov Bitenc in izpostavi še "tovariša Miho Kordiša". "Ne gre za to, kako zelo narobe je naredil, gre za njegov odnos do teh vprašanj in lahkotnost pojasnjevanja, kjer očitno ni bilo vse prav, vsaj kar se tiče akta o ustanovitvi podjetja."

Najtežji del za kandidate, ki se borijo za stolček predsednika države, je, tako pravi Zupančič, javno peljati dokazni postopek, da so najbolj primerni kandidati za položaj. Najti pravo mero med govorjenjem sporočil, ki ugajajo poslušalcem, sporočil, ki jim jih v usta nastavijo svetovalci, in sporočil, ki jih sami čutijo v sebi, je najtežje. "Še tako dober argument oslabi, če ne verjamemo govorcu, da vanj verjame. In najlažje je ugovarjati, kadar predmet razprave obvladamo," pojasnjuje Zupančič. Da so izgovorjene besede pristne, čutimo, kadar je govorica telesa sproščena. Nesproščenost lahko sicer nastopi zaradi strahu pred nastopom, saj je takšno vznemirjenje spontano. "A kadar spremljamo naučene gibe, kadar govorec igra nekoga drugega, kadar se trudi za veličasten vtis, takrat nas izumetničenost zmoti," opisuje Zupančič in dodaja, da nastop brez vsebine ne more obstajati in tudi obratno, kljub izjemnemu nastopu besede nič ne koristijo. "Briljantno ne povemo ničesar. Kadar sta kaj in kako kakovostni par, takrat je spremljanje govornega nastopa čista radost."

Pengov Bitenc dodaja, da se pri odgovarjanju na očitke noben izmed prvih treh kandidatov na lestvici,"in še kdo drug", ni odrezal. "Noben od njih ni znal priznati lastne napake ali pa lastnih minusov. Bilo je preveč neiskrenosti. In to se pozna na rezultatih," pravi Pengov Bitenc, ki po tihem pričakuje, "tako kot vsi", kakšno presenečenje, ki bi kampanjo naredilo markantno, "a smo že skoraj v fazi, ko predvsem prvi trije kandidati računajo, da bo nekdo od ostalih dveh vodilnih naredil napako, sami pa bodo naredili vse, da te napake ne bo". Poskušali bodo biti čim bolj previdni, meni. Če kdor koli naredi potezo preveč, se mu to, namesto da bi pripeljal kampanjo do mirnega zaključka, lahko maščuje, dodaja Pengov Bitenc, ki kampanjo ocenjuje za precej konvencionalno.