'Ničkolikokrat so bili utišani glasovi drugače mislečih'

Kot druga gostja v nizu pogovorov s kandidati za predsednika oziroma predsednico republike je bila ena od dveh ženskih kandidatk za predsednico republike, Sabina Senčar, 52-letna zdravnica, specialistka ginekologije in porodništva. Pred 10 leti je zapustila Univerzitetni klinični center Ljubljana in s kolegico odprla zasebno ambulanto, v kateri sta med prvimi premikali meje ginekološkega zdravljenja z uporabo laserja. Čeprav nikoli ni mislila, da bo zašla v politiko, se je na politični parket podala zaradi političnega dogajanja v času pandemije covida-19. Sama je namreč dvomila v razsežnosti te nalezljive bolezni in v nekatere zaščitne ukrepe. Te je s somišljeniki označila za orodja manipulacije in zločin nad človeštvom.

Ko se je odločila, da se spusti v boj za predsedniško mesto, si je želela širše podpore. Upala je, da bo združila vse neparlamentarne stranke, ki jim je skupno nezadovoljstvo z ukrepi v času covida-19 in korupcijo. Na koncu jo je podprla le stranka Resni.ca, kar je bilo dovolj, da je z njihovo podporo za vložitev kandidature potrebovala zgolj 3000 in ne 5000 podpisov. Za svojo volilno kampanjo bo namenila minimalni znesek, med drugim ne bo imela plakatov. Kljub skromni kampanji pa je po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je za našo medijsko hišo opravil Inštitut Mediana, zasedla 4. mesto med sedmimi kandidati.

Kot svojo prednost izpostavlja dejstvo, da je edina med kandidati, ki "nima nobenega nahrbtnika iz preteklosti". Ni članica nobene politične stranke. In kakšna bo Senčarjeva kot predsednica, če ji uspe veliki met? "Po poklicu sem zdravnica in kot taka se zavzemam za ljudi. Zame je vsak človek pomemben, ne delam razlik, ne sodim jih po njihovih političnih preferencah, po njihovih takšnih in drugačnih lastnostih, ki so njim intimne, ampak sem do vseh enaka. Iščem etične vrline, ki izvirajo iz pravičnosti, ki temelji na enakosti. In to bom zagovarjala," je poudarila. 

Pravi, da se je za to, da kandidira za predsedniško funkcijo, odločila zato, ker je predsednik republike edina funkcija, ki je izvoljena neposredno od ljudi. Kot tak mora biti predsednik zagovornik ustavnega reda in temeljnih človekovih pravic. 

Kako bi kot predsednica ravnala v času covida-19?

Udeleževala se je tudi protestov proti koronskim ukrepom, zato se je del pogovora vrtel o tej temi. "Manipulacija s podatki, skrivanje podatkov ali pa napačne interpretacije podatkov vedno lahko vodijo v katastrofo. Jaz mislim, da je od tega, kako bomo razumeli nekatere stvari, tudi odvisno, kako jih bomo reševali, kako bomo razumeli krizo. Od tega je odvisno, kako jo bomo reševali. Zato je nujno treba vzpostaviti tak prostor in tak dialog, kjer bo omogočeno, da se pogleda na stvari z več zornih kotov, ne samo z enega. Če iščemo pravičnost iz stališča enakosti, potem moramo omogočiti diskurz, dvogovor in iskanje več resnic, ne ene. Hegel je rekel: 'Resnica je celota'," je dejala Senčarjeva. 

Ali bi kot predsednica države danes prisluhnila vodilnim strokovnjakom, širila njihove besede, jim verjela in zaupala? "Prisluhnila bi vsem, ne eni strani, pač pa vsem stranem. Kot sem rekla, resnica je celota in je sestavljena iz več resnic. In če kdo, potem mora predsednik biti predsednik od vseh ljudi in mora prisluhniti. Ničkolikokrat so bili utišani glasovi drugače mislečih. Če kdaj, potem smo v teh zadnjih treh letih to slišali, videli to utišanje," je odgovorila. 

Stranka, ki jo podpira in s pomočjo katere je lažje prišla do kandidature, bi odpravila obvezno cepljenje. Njeni trije otroci so cepljeni z vsemi zahtevanimi cepivi. Pa vendarle se je zaradi sodelovanja s stranko Resni.ca drži nalepka, da tudi sama zagovarja odpravo obveznega cepljenja, kot je denimo cepljenje proti ošpicam. "Jaz imam občutek, da sem s tem dobila celo več podpore, kot bi jo sicer. Ne, nikakor nisem v celoti proti ukrepom, ki smo jih poznali v medicini. Kako? Jaz sem član uradne medicine. Cepljenje proti ošpicam ... To je nenavadno vprašanje, glede na to, da nikoli nisem rekla nič proti cepljenju proti ošpicam," je poudarila. Dodaja, da dejstvo, da jo podpira stranka, ki ima v svojem programu svobodno izbiro glede cepljenja, še ne pomeni, da "vsi pihajo v isti rog". 

'Predstava je bila, da bomo premagali meje z več demokracije, pa se to ni zgodilo'

Senčarjeva pravi, da trenutna kriza izhaja iz Evropske unije in da je pri bolniku najprej treba odstraniti mesto težave. Ali to pomeni, da meni, da bi morala Slovenija izstopiti iz EU? "Jaz predvsem vidim, kaj se dogaja. Ko smo vstopili in smo predali del suverenosti EU, so ljudje računali, da bodo morda bogatejši. Da bodo imeli več denarja v žepu, da bodo bolj svobodni. Predstavljate si življenje brez meja, prosti trg, prehod ljudi in trga preko meja ... Nekako predstava je bila, da bomo premagali meje z več demokracije, več svobode, pa se to ni zgodilo. Kam smo prišli danes ... Če pogledate in vprašate ljudi: bolj prazni žepi in veliko manj svobode in veliko manj demokracije," ugotavlja. 

Kako pa gleda na nezakonite migracije in na žičnato ograjo na južni meji? Kot je že večkrat povedala, podpira odstranitev te ograje. "Mislim, da ni prinesla koristi, kot smo jih pričakovali. Zato nimamo nič manj nezakonitih prebežnikov. Moramo ločiti med begunci, ki so nezakoniti, in zakonitimi begunci. Drugo pa je, da je ograja povzročila veliko škode naravi in tudi ljudem, ki tam živijo. Rešitev ni v gašenju požara, mogoče je boljše delovati preventivno, da do požara ne bi prišlo ... Tudi pri beguncih je treba iskati vzroke in reševati težavo tam, kjer nastaja, ne tam, kjer vidimo samo posledice težave, ki je nastala," pravi kandidatka za predsednico. 

Kaj pa ceni pri aktualnem predsedniku Borutu Pahorju in katero od njegovih praks bi tudi sama nadaljevala? "V mirnem času mislim, da je bil odličen predsednik. Imel je tudi ogromno dobrih pobud, na primer pobuda Brdo-Brioni. Imel je dejansko lep pristop do ljudi. Rekla bi, da je bil odličen. V kriznih časih se pa žal ni izkazal kot zadnja varovalka ali branik temeljnih pravic in svoboščin naših ljudi. In v tem primeru bi jaz postopala drugače," je zagotovila in poudarila, da bi bila na njegovem mestu bolj glasna. 

Kratki odgovori na nekaj hitrih vprašanj  

Bi moral predsednik ali predsednica dobiti domovanje, torej predsedniško domovanje?  

Ne, ni potrebe.

Je Anže Logar lahko dober predsednik države, ko pa je bil del vlade, ki je uvedla koronske ukrepe, zdaj pa pravi, bo predsednik vseh?

Ne.

Je Nataša Pirc Musar lahko dobra predsednica, kar pomeni, da podpira plačevanje davkov doma, njen mož pa se gre davčno optimizacijo?  

Ne.

Ali podpirate, da zdravniki izstopijo iz enotnega plačnega sistema?

Da.

Ali podpirate gradnjo zasebnih bolnišnic?  

Da.

Ali podpirate množično zaposlovanje tujcev, ker imamo premalo delavcev?

Množično ... Podpiram zaposlovanje tujcev.  

Bi morali ukiniti karanteno tistim, ki so okuženi s koronavirusom?

Ne. Simptomatski bolniki ostanejo doma.  

Ali podpirate gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško?

Da.

Ali podpirate, da bi Ukrajina vstopila v Nato?

Ne.  

Ali podpirate pošiljanje orožja iz zahodnih držav Ukrajini?

Ne.

Kakšna je vaša rešitev vojne v Ukrajini? Kako bi vi nagovorili Združene narode kot predsednica Republike Slovenije?

Predvsem bi jih nagovorila z našimi stališči, s svojimi stališči, s stališči dobrobiti naših ljudi. Predsednik države mora vedno, vselej in brezkompromisno delovati v interesu svojih ljudi. Vstopati v vojno je potrebno izjemno rezervirano in previdno in boljše je biti včasih nevtralen in spodbujati pogovore za pogajalsko mizo, kot pa na vrat na nos vstopati v boje.  

Bi kot predsednica ukinili obvezen RTV prispevek, s tem pa ne samo pod vprašaj postavili novinarstvo ampak tudi orkestre, pevske zbore, oddaje za zamejce ...?

Vedno sem bila izjemen pristaš javne RTV do trenutka, ko se mi zdi, da niso več objektivno poročali. Vem, da gre samo za obveščanje in za informativni program. Dokumentarne oddaje so dobre, pa vendarle, ko enkrat ne obveščajo več ljudi objektivno ... Na primer, trenutno ni nikjer nobenega podatka ali pa nobene slike o demonstracijah, ki se trenutno dogajajo v Evropi. Ne moremo samo govoriti o tem, kaj se sme in kaj se ne sme. Jasno je določeno, kakšen govor ni zaželen, ampak govor v splošnem pa je. Zato se ne zavzemam več za plačevanje, naj se plačuje iz proračuna.  

Rekli ste, da se zavzemate za izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. To bi zagotovo porušilo plačni sistem, saj bi se nato oglasili še znanstveniki, profesorji ... 

Žal se strinjam. Tukaj vidim en velik problem, ampak, če ne bomo enkrat tega rešili, se bomo vedno znova pogovarjali o istih stvareh. Verjetno tak, kakršen je, sistem plač v javnem sektorju ni dober, sicer ne bi bili vsako leto znova, ali pa na dve leti pozivi na stavke enih in drugih v javnem sektorju.