Kako bi kandidati aktivirali mlade? 'Ne smejo biti le nemi opazovalci'

Sizifovo delo ali nuja pri naslavljanju svojih volivcev? Mladi so še močno neizkoriščena baza glasov, saj se volitev udeležujejo v precej majhnem odstotku. Na spomladanskih državnozborskih volitvah je po podatkih Državne volilne komisije med vsemi volilnimi upravičenci svoj glas oddalo dobrih 9 odstotkov oseb v starostni skupini med 18 in 30 let. A ker se volitev ne udeležujejo, jih tudi kandidati naslavljajo v veliko manjši meri. In posledično se mladi v politiko države ne čutijo vključeni. Tako pridemo do začaranega kroga.

Kako ga lahko prekinemo? Mladi so namreč prihodnost sveta, a za svoje politično udejstvovanje se morajo čutiti vključene. Na referendumu o vodah so pokazali, kako močno volilno telo so, ko stopijo skupaj. Podatki Državne volilne komisije so pokazali, da se je referenduma udeležilo več kot 46 odstotkov mladih volilnih upravičencev, k skupni volilni udeležbi pa je ta skupina prispevali tudi rekordnih 15 odstotkov glasov. Kako bi v mladih vzbudili zanimanje za politiko in družbeno dogajanje?

Milan Brglez: Politika dela sedanjost in prihodnost. Če nisi oblikovalec teh politik, jih moraš le sprejeti

"Vsekakor si želim, da bi več mladih sodelovalo v politiki. Politika je namreč grajenje prihodnosti, mladi morajo tu imeti ključno vlogo. Ne samo odhodi na volišča, ko volitve so, želel bi si tudi večjega angažmaja mladih v politiki in civilni družbi nasploh. Nekaj takih političnih sporočil že imamo (npr. Mladi za podnebno pravičnost), a sam menim, da se da tu narediti več," glede politične participacije mladih odgovarja Milan Brglez, ki ga podpirata koalicijska SD in Gibanje Svoboda.

Poudarja, da v šolah že obstaja predmet državljanska ter domovinska vzgoja in etika ter da nekatere politične teme obravnavajo tudi drugod. "Sam bi se zavzel, da bi pri vseh predmetih obravnavali politiko, tako v osnovni kot tudi v srednji šoli," pa predlaga.

Mlade bi za družbeno, notranjepolitično in zunanjepolitično dogajanje zainteresiral tudi s povabilom v parlament, sprejemi pri predsedniku republike, srečanju s politiki v lokalnem okolju. "Pa seveda z izobraževanjem ter dvigom politične kulture. Smiselno bi bilo, da bi mladi lahko sodelovali že na občinskih ravneh. Morda bi bilo za razmisliti, da bi na sejah krajevnih skupnosti ali občinskih svetov lahko sodeloval tudi kakšen od mladih, ki bi lahko komentiral in dajal ideje," dodaja.

Da se mladi zanimajo za politično sedanjost in prihodnost, se mu zdi pomembno, "ker politika dela sedanjost in prihodnost". "Če nisi oblikovalec teh politik, jih moraš le sprejemati," poudarja. Sam volilne starostne meje sicer ne bi spreminjal: "Ohranil bi trenutno, morda razmislil o znižanju na 16 let. A tu prepuščam, da o tem, kdaj so ljudje dovolj zreli, da se angažirajo v politiki oz. jih ta ne bi preveč obremenjevala, presodijo strokovnjaki."

Če je predsednik republike v odhodu mlade aktivno naslavljal tudi preko družbenega omrežja Instagram, pa bi se Brglez raje posluževal Facebooka. "Mlade bi nagovarjal prek Facebooka, predvsem pa osebno. Z obiski po šolah, društvih, združenjih," pravi.

Anže Logar: V času mojega mandata bodo imeli mladi odprta vrata na Erjavčevo

Kandidat iz vrst stranke SDS Anže Logar meni, da so mladi pomemben sogovornik, prav tako pa tudi soustvarjalec politike. Upa, da v kolikor niso aktivno vključeni v politiko, da dogajanje spremljajo vsaj prek družbenih omrežij. "Vsem nam mora biti v interesu, da mlade bolj angažiramo v politiki," je jasen. Prav zato, pravi, je mlade vključil kot enega izmed petih vsebinskih poudarkov v svoj volilni program, ki da predvideva tudi dve povsem konkretni pobudi. Ena izmed njih je iniciativa #Mladi za prihodnost, nekakšno zasedanje mladih odločevalcev, za katero želijo, da mlade spodbudi k družbenemu angažmaju. Ob tem pa še dneve odprtih vrat za mlade v Uradu predsednika republike. "V to sodi tudi možnost, da mladi spoznavajo delo predsednika in njegovega urada. Ko sem v sklopu svoje kampanje opravljal pogovore s predstavniki mladinskih organizacij, so tudi sami izpostavili željo po vključenosti v odločevalske procese. V času mojega mandata bodo imeli mladi odprta vrata na Erjavčevo," zagotavlja.

Prepričan je, da bi morali politično in družbeno vzgojo konkretneje vpletati tudi v šolski kurikulum. "Dosedanji napori v tej zvezi očitno niso rodili sadov. Menim, da bi bilo elemente aktivnega državljanstva, osnove o slovenski državnosti ter temeljno znanje o EU potrebno vgraditi že v vzgojno-izobraževalne vsebine prvih dveh triad, intenzivneje in resneje pa v zadnji triadi ter na srednji stopnji," pravi. Družbena in državljanska zavest sta namreč po njegovem mnenju ključnega pomena za razvoj posameznika, družbe in države.

Prav slednje - vzgoja in izobraževanje - bi imela tudi izreden pomen pri tem, kako zainteresirati mlade za politiko. "Pa tudi s kakovostno politiko, s spoštljivim dialogom, s pozornostjo medijev do notranjega in zunanjega političnega dogajanja; zlasti glede slednjega smo pri nas šibki," meni. Poudarja, da je treba oblikovati družbeno klimo, ki bo cenila politiko kot delo za skupno dobro, hkrati pa kaznovala tiste, ki se poslužujejo slabih praks. "Mlade je potrebno vključiti v proces odločanja, kadar jih tematike zadevajo. Mladi ne morejo in ne smejo biti zgolj nemi opazovalci dogajanja," pravi podobno kot Brglez.

Zakaj pa je po njegovem mnenju sploh pomembno, da se mladi zanimajo za politiko? "Današnja politika postavlja temelje za družbo, v kateri bodo današnji mladi živeli in delali kot odrasli. Angažma mladih v politiko prinese inovativnost, pogled onkraj delitev in razmišljanje izven okvirjev. Ter sveže ideje, ki so nujne za napredek družbe," je jasen.

Tudi sam bi zaenkrat ohranil volilno starostno mejo. "Ob izdatni vključenosti mladih v politični dialog pa bi veljalo preučiti izkušnje sosednje Avstrije z znižanjem starosti za volilno pravico," dodaja.

"Sem zmeren uporabnik družbenih omrežij in se zavedam njihovih omejitev. Z njimi lahko mlade privabiš, a na koncu tudi oni pričakujejo nekaj več vsebine," pa je njegov pogled na naslavljanje mladih preko družbenih omrežij.

Janez Cigler Kralj: Demokracija brez vključevanja mladih ne more dobro delovati

V primerjavi z drugimi državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je politična participacija mladih v Sloveniji podpovprečna, je jasen predstavnik Nove Slovenije Janez Cigler Kralj. "Na zadnjih državnozborskih volitvah je bila volilna udeležba mladih sicer konkretno višja kot pred štirimi leti, a še vseeno so mladi med 18. in 30. letom predstavljali samo 13 odstotkov vseh, ki so se odpravili na volišča. Vendar pa nas to ne sme zavesti v mišljenje, da mladih svet okrog njih sploh ne zanima – iz svojih izkušenj z našim podmladkom, Mlado Slovenijo, vam lahko povem, da jih še kako zanima," opozarja, a ob tem dodaja, da drži, da se sedanje generacije mladih raje angažirajo v okviru civilne družbe, športnih društev, humanitarnih organizacij kot pa neposrednega delovanja v politiki. "Pri bolj klasičnem političnem udejstvovanju jih pritegne podpisovanje peticij, udeleževanje na shodih, izražanje mnenja npr. z bojkotiranjem določenih izdelkov," dodaja.

"Mlade vedno spodbujam, naj se vključujejo v demokratične procese odločanja tako z aktivno kot pasivno volilno pravico. Oni sami namreč najbolje vedo, kako je biti mlad in s katerimi izzivi se soočajo, kaj potrebujejo," pravi Cigler Kralj, ki dodaja: "Vsi smo bili nekoč mladi, vendar se je vsaka generacija soočala z drugačnimi izzivi." Ravno zato morajo mladi, kot poudarja, izraziti svoje mnenje in se dejavno vključiti v politiko. Demokracija brez vključevanja mladih ne more dobro delovati.

Da izobraževalni sistem mlade preslabo opremi za politično udejstvovanje, odgovarja na vprašanje o političnem znanju mladih. "Prav bi bilo, da bi otroci že v vrtcu spoznali slovensko zastavo in himno. V osnovni šoli bi se morali seznaniti s temelji delovanja države, državnimi inštitucijami in različnimi političnimi usmeritvami, to znanje pa bi morali poglobiti v srednji šoli," meni. Tam bi bilo treba, kot predlaga, interdisciplinarno, skozi različne predmete spodbujati tudi kritično mišljenje in debato o različnih pogledih na urejanje družbenih vprašanj. "Zelo pomembno je tudi, da vse šole organizirajo terenske obiske npr. državnega zbora, predsedniške palače, da otroci vse to vidijo na lastne oči, se pogovorijo s kakšnim poslancem, morda z razredom opravijo simulacijo delovanja državnega zbora, saj se skozi takšno izkušnjo največ naučijo," dodaja.

"Najprej moramo predvsem poskrbeti, da v okviru izobraževalnega sistema dobijo več znanja o delovanju države in politike, s pomočjo katerega lahko v svoj miselni sistem umeščajo vsakodnevne dogodke. Odgovornost vseh tistih, ki delujemo v politiki, medijih in vzgoji, pa je zlasti ta, da politika dobi pozitiven predznak." Navaja, da lahko to dosežemo z višjo ravnjo razprave, verodostojnim poročanjem in splošnim pozitivnejšim odnosom do političnega udejstvovanja.

Mladi se morajo sicer, kot pravi, za politično sedanjost in prihodnost zanimati, ker se bodo nekoč tudi sami soočali z izzivi, o katerih danes morda še ne razmišljajo. "Če se ne vključijo že zdaj v reševanje na primer izziva vzdržnosti pokojninskega sistema, bo lahko takrat, ko bodo sami pred upokojitvijo, že prepozno," izpostavlja.

Glede starostne meje na volitvah pa ... "Zgolj z nižanjem starostne meje žal ne bomo dosegli večjega političnega udejstvovanja mladih, zato temu nisem naklonjen. Menim, da bi morali najprej poskrbeti za to, da so 18-letniki politično dobro izobraženi in znajo kritično razmišljati." A ker mladi preživijo veliko časa na družbenih omrežjih, se mu zdi takšna komunikacija ključna, da v njih vzbudimo zanimanje za politiko. "Sam želim mlade doseči zlasti prek TikToka, uporabljam pa tudi Instagram, Facebook in Twitter," še zaključi.

Miha Kordiš: Osvobodilni in emancipatorni boji iz preteklosti nas učijo, kako bomo svobodo ohranili danes

"Del mlade populacije je politično izjemno aktiven. Referendum o vodi, pri katerem je sodelovala velika mreža mladih aktivistov, je pokazal, da so mladi še kako politično angažirani, če gre za pravo stvar, v tem primeru ohranitev skupnega dobrega," izpostavlja predstavnik Levice Miha Kordiš, ki pa dodaja, da bi se morali mladi v še večji meri politično aktivirati, saj njihova prihodnost glede na trenutne globalne družbenopolitične in gospodarske usmeritve "žal ni svetla".

Glede vpletanja politike v šolski kurikulum pravi, da mora biti sestavljanje učnih načrtov predvsem v domeni strokovnjakov šolskega polja, "ne pa takšnih ali drugačnih političnih posegov". "Zame je bistven kritičen pogled na zgodovino: spoznanje bojev in prizadevanj, ki so jih tudi v preteklosti in jih v sedanjosti bijejo pogumni ljudje za emancipacijo, svobodo in enakost. Osvobodilni in emancipatorni boji iz preteklosti nas učijo, kako bomo ohranili svobodo danes, oni nas v največji meri učijo politike," pravi.

Po njegovem mnenju se je moderna politika v veliki meri oddaljila od vseh ljudi, ne le mladih, "saj ne naslavlja njihovih težav in potreb, temveč je v prvi vrsti le servis domačega in tujega kapitala". "Povsem razumljivo je, da se običajni ljudje, bodisi mladi ali stari, v takšni politiki ne prepoznajo in se zanjo ne zanimajo. Če se bo politika namesto za interese multinacionalk začela zanimati za potrebe ljudi, pa se bodo tudi oni začeli zanimati za politiko," poudarja.

Da je pomembno, da se mladi zanimajo za politično sedanjost in tudi prihodnost, "ker so prav mladi tisti, ki bodo dolgoročno morali živeti s posledicami današnjih političnih odločitev in zablod". "Mlade generacije so tiste, ki s težavo najdejo varno in dostojno zaposlitev, ki se soočajo s ponorelim nepremičninskim trgom, z razkrojem socialne države in z razvrednotenjem izobrazbe, ki je namenjena le še potrebam trga. Nenazadnje so obsojeni na življenje na uničenem planetu, če ne pride do takojšnjih resnih sprememb v trenutni politiki," je jasen.

Tudi Kordiš bi trenutno volilno starostno mejo ohranil: "Sovpadanje volilne pravice s pravno polnoletnostjo je v redu tudi z vidika aktivne volilne pravice oziroma pravice kandidirati in postati poklicni politik. Jasno pa je, da je določitev takšnih mej vedno do neke mere arbitrarna."

Tudi kandidat Levice pravi, da bi družbena omrežja uporabljal, a ne kot nadomestek za kanale uradnega komuniciranja.

Nataša Pirc Musar: Mladi izgubljajo zaupanje v politiko

"Vsekakor bi si morali želeti, da so mladi bolj vpeti v politiko, saj so del te družbe," je jasna pravnica Nataša Pirc Musar, ki pravi, da je razlogov za to, da niso, več. "Eden pomembnejših je nedvomno ta, da politične stranke v svojih programih pogosto obljubljajo rešitve za problematiko mladih, a te obljube po volitvah večinoma ostanejo neizpolnjene. Zato mladi izgubljajo zaupanje v politiko."

Dodaja, da se sama temam, ki zadevajo mlade, intenzivno posveča: "Če bom izvoljena, bom zgled povezovanja tako s posameznimi generacijami kot tudi medgeneracijsko. Gotovo bodo v mojem programu posveti za mlade, v katerih bomo odpirali teme, ki so zanje ključne. Med temi pa bo govor tudi o volitvah kot prazniku demokracije ter volilnem sistemu in priložnostih, da izrazijo svoje stališče." Na volitvah se namreč, kot pravi, praviloma odloča o prihodnosti, o tem, kaj se bo z družbo dogajalo, kdo jo bo vodil v naslednjih štirih, petih letih, pa tudi v precej bolj oddaljeni prihodnosti. "Kadarkoli pa se odloča o prihodnosti, je to stvar – čas mladih," je jasna.

Da je vsaka družba toliko bolj uspešna, kolikor bolj ima vključene, aktivne, angažirane državljane, dodaja. Zato je po njenem mnenju tudi brez dvoma smiselno, da mladi spoznajo, kako lahko tudi prek politike ali drugačne družbene aktivacije vplivajo na uresničitev svojih ali širših državljanskih ciljev.

Sama bi mlade za družbeno in politično dogajanje zainteresirala predvsem tako, da vidijo rezultate svojih prizadevanj za spremembe v družbi. "Bolj ko bodo njihove ideje postajale realnost, večja bo participacija in vključenost mladih v vsakovrstno družbeno dogajanje. Brez uresničitve njihovih idej bodo le nemo opazovali, prepričani, da v družbi nimajo moči, da jih nihče ne sliši in nihče resno ne obravnava," je prepričana.

Tudi Pirc Musarjeva poudarja, da je zanimanje mladih za politiko pomembno zato, ker politika praviloma odloča o prihodnosti. "Pomembno je, da mladi to vedo, saj prihodnost pripada njim in v njihovem interesu je, da jo s svojimi idejami in aktivnostjo oblikujejo njim po meri. Mladi se tega sami premalo zavedajo, zato jim moramo pri tem pomagati in jih spodbujati," pravi.

Čeprav je bilo v preteklosti že več razmišljanj, da bi starostno mejo volivcev zniževali na 16 let, pa bi jo sama ohranila pri 18. letih, saj se mladi šele proti koncu šolanja na srednji izobrazbeni stopnji dovolj dobro zavedo našega demokratičnega ustroja, pomena volitev in lastne vpletenosti v odločanje na lokalni in državni ravni. "Bolj pomembno se mi zdi, da jim vsebine, ki se dotikajo njihove prihodnosti, približamo na način, ki je njim blizu, z uporabo družbenih omrežij in modernih tehnologij," dodaja. Meni namreč, da je mlade težko ujeti s klasičnimi mediji, zato so zanje toliko bolj primerna družbena omrežja.

"Sem aktivna na Facebooku, Instagramu, Twitterju in Tik-Toku, ki sem ga odprla pred par meseci in tam predstavila nekaj svojih videov, namenjenih ozaveščanju mladih glede prometa. Imajo izjemno visoko gledanost." Ob tem pravi, da bo tudi kot predsednica družbena omrežja hranila kot lastne komunikacijske kanale, bo pa časa za to mnogo manj. "Vsekakor pa bom komuniciranje bolj prilagodila predsedniški funkciji. Najbolj intenzivno uporabljam Facebook ter Twitter in verjetno bo tako tudi v prihodnje," še dodaja.

Vladimir Prebilič namerava v kabinetu imenovati svetovalca za mladinsko politiko

Predsedniški kandidat Vladimir Prebilič opozarja, da imamo v Sloveniji hitro starajočo se družbo ter da prihajamo v nesorazmerje v družbi, kjer potrebe enih in drugih niso vedno komplementarne. "To nesorazmerje lahko deloma ublažimo s tem, da mlade prej opolnomočimo za aktivno politično participacijo, s čimer se močno strinjam; zagovarjam volilno pravico s 16. leti," pravi ter navede, da so mladi pri tej starosti povsem opolnomočeni del naše družbe. "Pripadajo jim npr. pravica do dela, pa opravljanje vozniškega izpita ..."

Meni tudi, da je treba mladim odpreti vrata v soodločanje in soupravljanje države. "Mladi so informirani: imajo veliko večji dostop do informacij kot katerakoli generacija doslej. Mladi lahko in želijo prevzemati odgovornost: to jim moramo omogočiti. Mladi so aktivni: vedno so bili tisti, ki so spreminjali družbo," našteje. "Možnost politične participacije bi jim omogočala soodločati o tistih vprašanjih, ki se najbolj tičejo njih – vse spremembe in posledice pa bodo v največji meri nosili prav oni, zato je njihovo izključevanje popolnoma nesprejemljivo," je jasen.

Hkrati pa bi bila volilna pravica po njegovem mnenju tudi možnost za dvig volilne udeležbe. "Prav tako pa je potrebno uravnotežiti starostno strukturo volilnega telesa, saj se zaradi podaljševanja življenjske dobe večja posredna politična moč daje starejšemu delu prebivalstva v Sloveniji," opozarja.

Nujno se mu sicer zdi, da se mlade opolnomoči z znanji o tem, kako potekajo različni družbenopolitični procesi v naši družbi. Za to pa, kot pravi, ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. "Vsebine lahko ustrezno prilagodimo in približamo tako mlajšim otrokom kot študentom oz. mladim, ki dosežejo polnoletnost, torej trenutno veljavni prag za aktivno politično participacijo. Na to temo je bilo izvedenih že kar nekaj projektov ter izmenjav izkušenj s tujino. Imamo tudi programe financiranja (npr. evropski program Erasmus+), ki spodbujajo krepitev kompetenc za aktivno državljanstvo, in prav je, da tako sodelovanje spodbujamo," dodaja.

Njihov interes bi skušal vzbuditi predvsem skozi vključevanje - "le tako bodo videli, da jih jemljemo resno". Kot primer je navedel občino Kočevje, v kateri županuje že več kot 10 let, kjer vsako leto del proračuna (okoli 15.000 evrov) prepustijo v odločanje otrokom in mladim. "Priznati moram, da prispevajo zelo iskrive in uresničljive ideje, kaj potem narediti s tem denarjem. Ker smo jih opolnomočili, zaupali smo jim to odgovornost."

Mlade pa bi po njegovem mnenju lažje nagovorili tudi, če bi naslavljali teme, ki so jim blizu in niso abstraktne: "Njihove težave so neustrezna stanovanjska politika, otežen prehod iz izobraževanja na trg dela, negotovost zaposlovanja in prekarnost, duševno zdravje ... Če bomo nagovarjali prave teme, bodo mladi sledili."

Poudarja, da so mladi prihodnost naše družbe - "to ni le floskula, temveč dejstvo". "Ne glede na to, kakšno izobrazbo bodo dosegli, kateri poklic si bodo izbrali, oni so tisti, ki bodo skrbeli za svojo in našo skupno prihodnost. Pomembno je, da razumejo, kako jo lahko sooblikujejo in kateri politični procesi lahko k temu prispevajo." Prav tako pa je pomembno, da ne izgubijo zaupanja v politiko, "kot ga je morda že marsikdo (odrasel) na podlagi tega, kako se politične obljube pogosto ne izpolnijo. In k temu moramo prispevati odgovorni politiki", še dodaja.

Misli, da je treba mlade v prvi vrsti nagovoriti z vsebino, kanali pa so drugotnega pomena. Sam bi si želel predvsem odprte komunikacije z mladimi preko različnih forumov in posvetov. "Prav tako nameravam v kabinetu imenovati svetovalca za mladinsko politiko, ki bi poleg vsebinskega doprinosa pomagal tudi pri iskanju poti do mladih," pravi. Družbenim omrežjem sicer ni preveč naklonjen, "predvsem ne v smislu, da postanejo uradni komunikacijski kanal, so pa seveda primerna dopolnitev oz. popestritev za določene vsebine".

Sabina Senčar: Namesto strahu bomo vzpodbujali kreativnost

"Politična participacija mladih še nikoli v zgodovini ni bila tako minimalna. Verjetno je vzrokov, ki so privedli v zatečeno situacijo nezainteresiranosti mladih, več. Zagotovo je dolgotrajno učenje ali treniranje poslušnosti rodilo sadove. Za izkustveno poučevanje, da je za otroka najvarneje ostati tiho in neudeležen, je lahko izredno nevarno," pravi ginekologinja Sabina Senčar.

"Posledica otrok, ki so najbolj uspešni, če so tihi, poslušni in ubogljivi, ima katastrofalne posledice. Že dolgo smo v vrhu duševnih bolezni pri mladih (samomori) v svetu. To nam ni v ponos," navaja in poudarja, da bo potrebna velika reforma vzgoje in izobraževanja. "Namesto strahu bomo vzpodbujali kreativnost. Namesto poslušnosti bomo nagrajevali argumentirano razpravo in cenili diskusijo. Iskali bomo talente - v tako maloštevilni populaciji, kot je slovenska, noben talent ne sme biti izgubljen. V šolah bi vzpodbujali tudi veščine in znanja, ki ne vodijo v en sam pravilni rezultat," našteje. Na ta način pa, pravi, bi opolnomočili otroke in mlade, da bodo lahko kreativno sodelovali v življenju.

Izpostavlja, da je politika le del življenja, spremembe družbene pogodbe, ter da bi morale biti vzpodbujane vse veščine, tudi politične. "Vedno je pravi čas za vse veščine, če so le primerno predstavljene," dodaja.

Tudi Senčarjeva bi ohranila trenutno starostno mejo za volitve, "vsaj dokler ne bi bile razmere ugodnejše za znižanje starostne meje za volitve". "Neopremljeni mladostniki bi bili sicer le lahka tarča za manipulacijo," meni.

Sama sicer ni velik ljubitelj življenja na družbenih omrežjih. "Za partnersko zvezo komunikacija na družbenih omrežjih ni dovolj, enako sem prepričana, da za pristno komunikacijo potrebujemo oseben stik. Želim si osebne komunikacije z vsemi ljudmi, tudi z mladimi," še zaključi.